Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 03.08.1987

  03.08.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: Genadij Štupar


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ponedeljek, 3. avgust 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1789

Delo, Šport: ... Rakapoši je bil močnejši

Vodja naše alpinistične odprave na Rakapoši, Igor Radovič, je poslal še zadnji telex, tokrat že iz Islamabada. Sporoča, da se je vreme po 15. juliju ponovno poslabšalo. Kljub temu so fantje poskusili še enkrat in pri tem gazili sneg vse tja do pasu. Take so 20. julija dokončno odnehali zaradi izredno globokega snega in velike nevarnosti snežnih plazov. Čez štiri dni so prišli že nosači in kljub temu, da so člani odprave naredili vse kar je bilo v njihovih močeh, so se morali iz baznega tabora posloviti brez uspeha. Morda je zanimiv podatek, ki najbrž tudi precej pove, namreč, da je v času njihovega bivanja pod goro zapadlo kar 2 metra novega snega.
Po prvih podatkih, ki so jim bili na voljo, odhaja tudi velika večina drugih odprav domov brez svojega cilja. Vzrok je slabo vreme.
Alpinistična odprava AO Črna se bo vrnila v domovino jutri, in sicer ob 16.20 na zagrebško letališče.

TOMO ČESEN

Plezalci iz ČSSR v Paklenici
Prosti vzpon po Razu Klina sta opravila češkoslovaška plezalca Peter Čermak in Zdenek Konečny

LJUBLJANA - Je že tako: če podatke ne zbereš takoj, je kasneje z iskanjem precej več dela. To velja tudi za alpinizem. Res je, ni uveljavljena nikakršna uradna registracija, alpinizem pa bi bil precej osiromašen, če ne bi poznali (cenili) tudi poprejšnjih dogodkov. Zanašamo se sicer lahko na poštenje (in poznavanje) akterjev samih, brez arhiva zanesenjakov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s tovrstnim delom, pa bi bilo marsikaj lahko narobe.
Češkoslovaški alpinisti so npr. pogosti obiskovalci naših gora, toda (ne)uradno stikov z njimi žal že nekaj časa nihče ne vzpostavlja (prihajajo pa kvalitetne selekcije, čisto uradno s trenerji ... ne na ravni društvenih, prej državnih reprezentanc) in mnogi podatki gredo morda v pozabo. Za zadnji dve zimski sezoni je tako že bilo potrebno pozneje iskati podatke o njihovih dosežkih v Julijcih. Pa so bile ture, ki so jih opravili, med najkvalitetnejšimi v (naši) sezoni. Med prvomajskimi prazniki pa se je v Paklenici spet ponovilo nekaj podobnega, čeprav je bilo tedaj tam nekaj sto naših plezalcev, zasedala je zvezna komisija za alpinizem itd. Prebrali smo lahko le, da sta dva (menda) Čeha opravila PP Raza Klina in to v enem dnevu in celo z nahrbtnikoma.
Dejanje, za katerega ozadje se je bilo vredno potruditi, sta opravila Peter Čermak (24) iz Turnova, sicer študent praške prirodoslovne fakultete, in Zdenek Konečny (22), študent elektrotehnike iz Brna. Prvi je član državne B reprezentance: tipični plezalec, ki ima za seboj že kar nekaj desetk v Saški Švici (DDR), plezal je že v Verdonu in Ameriki ... pa vendarle - izkazal pa se je tudi že z zahtevnimi zimskimi ponovitvami v Tatrah. Konečny pa je član češke selekcije, specialist za apnenec, najkvalitetnejše vzpone pa je opravil v moravskem Krasu.
Češkoslovaško ekipo, ki je bila med prvomajskimi prazniki v Paklenici, je vodil Peter Jandik, ki je rade volje pripravil izčrpno poročilo. Iz njega razberemo, da sta Čermak in Konečny prvič poskusila že 29. aprila, toda - šestkrat sta počivala v klinih. 3. maja sta šla še enkrat v steno in Raz Klina (kot prva!) preplezala v enem dnevu, z rdečo piko - RP. Njuna ocena: najtežja dolga smer področja, 3R IX/IX-, ostalo med VII in VIII, 3R lahki, v celoti pa 12 raztežajev.
Sicer pa so plezalci iz ČSSR ponovili večino znanih smeri. Vsi so seveda poskušali plezati prosto in poročilo je (tudi zato) sila zanimivo: na kakšen način je kdo preplezal določeno smer, kolikokrat se je prijel za klin itd. Plezali so seveda tudi »ta kratke«. Tudi tu se je najbolj izkazal Čermak, ki je preplezal E. T. (RP, IX-), Stimulo (na pogled - NP, VIII+) in podobne.

FRANCI SAVENC

Štirinajst smeri
LJUBLJANA - Južna stena Jerebice je bila sicer dobro predstavljena že v plezalskem vodničku, toda od tedaj se je precej spremenilo. Štiri nove smeri v letu 1985, dve lansko leto in ena celo že letos. Vseh je sedaj že štiriindvajset. In ker je stena resnično vredna obiska, smo Eda Kozoroga poprosili, da je pripravil tudi že originalno risbo, za dopolnitev. Navajamo pa le podatke za smeri, ki niso bile omenjene v vodničku. 18. Steber ledig fantov: VI, A1/V, 300 m, 6 h, 29/6-85 Peter Podgornik - Milan Velikonja. 19. Ludra: VI, A0/V+, 300 m, 6 h, 20/10-85 Peter Podgornik - Vladimir Slamič. 20. Steber žrebcev: VI, A2/V, 230 m, 4 h, 26/10-85, Janko Humar - Peter Podgornik. 21. Bolero: VI+/VI-, 350 m, 8 h, 27/10-85 Edo Kozorog - Peter Podgornik. 22. Steber sv. Martina: VII/V-VI, 350 m, 6 h, 12/11-86 Pavle Kozjek - Peter Podgornik. 23. Vaja con dios: VII/VI, 450 m, 12 h, 19-20/11-86 Peter Podgornik - Vladimir Slamič. 24. Viharni steber: VI-, A0/VI-V, 300 m, 6 h, 7/6-87 Edo Kozorog - Jože Šerbec.

ID

Triglav na televiziji v ZRN
Tomo Česen sedaj še gorski vodnik, vendar samo filmski - Televizijska ekipa iz ZRN je posnela daljšo oddajo o naših gorah

LJUBLJANA - Čeprav je štela ekipa zahodnonemške TV, ki je tri tedne snemala po naših krajih, le štiri člane, je bila izredno pisana -snemalec slike Mirko je po rodu iz Bačke, zvoka celo iz Afrike, le voditeljica Cornelia Freidang je po poreklu iz ZRN. Izredno pisan je tudi pregled njihovih snemanj.
Osnova oddaje bo popotovanje skupine planincev iz Vrat na Kredarico in Triglav, nato naprej na Dolič, Triglavska jezera in čez Komarčo v Bohinj. Vodi jo »slovenski gorski vodnik«, ki ga igra Tomo Česen. Ob tem pa bodo prikazali Česnov odnos do alpinizma, opisali njegove dosežke (redki imajo toliko za seboj!), njegovo profesionalno aktivnost (višinska dela, snemali so 17. julija na pročelju ljubljanske Metalke), trening in sploh življenje, tudi predavateljsko aktivnost itd. Posneli pa so tudi veliko gradiva o Sloveniji in naši preteklosti: slap Savico, Prešernov spomenik in Vrbo, izvir Soče, botanični vrt (Juliano) v Trenti, Planico - dolino skakalnic, še posebej pa so se posvetili Triglavu in njegovemu pomenu za slovenstvo ... obiskali so družino Kunaver, kjer so posneli predvsem zagnanost Dušice Kunaver za zbiranje in predstavljanje našega narodnega blaga, predvsem raznih bajk v zvezi z gorami. Vse to bodo vključili v 45 minutno oddajo »Ljudje in pustolovščine«, ki je na sporedu vsako soboto, deloma pa ga bo voditeljica porabila še pri svojem nadaljnjem delu.
Čeprav (razumljivo) gradiva še nismo videli, lahko že sedaj sodimo, da bo oddaja odmevna: Julijske Alpe, Triglav in svet okoli njega, vse to bo na nemški TV predstavljeno kot še nikoli doslej. Ob tem pa bodo izdali še video kaseto (zato upajmo, da bomo zmontirano gradivo lahko videli tudi pri nas).
In kdo ima zasluge za vse to? Frankfurtsko predstavništvo Turistične zveze Jugoslavije, ki je navezalo stike, Alpetour, ki si že nekaj časa prizadeva uvrstiti v svojo turistično ponudbo tudi naš gorski svet in pa seveda Center za turistično in ekonomsko propagando GZ Slovenije, ki je vse skupaj finančno podprl.
Ob vsem tem se nehote (toda upravičeno) zastavljajo vprašanja: Kako je sploh z gorskim vodništvom pri nas? Ima televizijska vloga Toma Česna tudi kako stvarno podlago? Koliko je sploh pri nas GV ter kakšna je njihova aktivnost? Ima vrhunski alpinist možnost, da bi si z vodništvom služil kruh?
Vse je precej neoprijemljivo. Imamo podkomisijo za gorsko vodništvo, tudi (izprašane) GV, ne pa tudi pravega pregleda nad njihovim delom. In le Alpetour z bohinjskimi hoteli ima, kakor kaže za sedaj, delovno mesto, ki zajema tudi gorsko vodništvo. Po naših gorah pa (tudi zato) srečujemo skupine, ki jih vodijo tuji vodniki, inozemske agencije razpisujejo celo »trekinge« po naših gorah, pobirajo denar itd. itd. Tako kot je tudi s šolami jadranja, tečaji za vožnjo pod divjih vodah ...

FRANCI SAVENC

Slabe razmere v Franciji
Filip Bence (AO Tržič), Rado Nadvešnik in Marko Prezelj (AO Kamnik) so v drugi polovici julija obiskali francoske Alpe. Razmere jim niso bile naklonjene in visoke temperature so led (kolikor ga je sploh še bilo) dodobra stopile. Najprej so 23. julija splezali Seignerjev steber v SZ steni Aig du Midi. Dva dni kasneje pa so v Taculu (v vzhodni steni) najprej splezali Gabbarouev ozebnik. Težave so bile v glavnem v najstrmejšem delu, saj je za plastjo krhkega ledu tekla voda. Po sestopu na Col du Midi so v SZ steni Tacula, kjer pa so bile razmere zelo dobre, splezali še smer Chere.
Slabo vreme se je potem nadaljevalo in na poti domov so se ustavili še v Dolomitih. Nad Cortino so v petih stolpih plezali Veveričjo in Finsko smer, za konec pa so si prihranili še Tofano. Plezali so smer Constantini - Apolonio, in sicer Bence v navezi z nemškim plezalcem, Nadvešnik in Prezelj pa skupaj. Prezelj je smer preplezal prosto.

V Julijcih še vedno malo navez
Ezio Mlakar in Boris Sedej sta v Planji prosto ponovila Mansardo, v Triglavu pa je Sedej 21. julija plezal skupaj z Zlatkom Gantarjem. V Sfingi sta splezala smer Kunaver - Drašler, pri tem je Gantar opravil prosto ponovitev (VII+/VII-). Dan za tem sta oba prosto preplezala Helbo. Beno Ravnik in Iztok Tomazin sta v Rakovi špici prvič prosto preplezala (sicer je tudi nasploh to ena redkih ponovitev) Levo zajedo. Vzpon sta ocenila VII-/ V,VI-, plezala pa sta 6 ur. Naslednji dan (23. julija) sta opravila še 1. PP Grape med Škrlatico in Rakovo špico. Čeprav smer nosi ime Grapa, je v njej kar nekaj težkih mest. Vstopni raztežaj sta plezala nekaj bolj levo od originala in je tudi najtežji v vsej smeri. Ocena je tu VII. Raztežaj nad gredino ponuja še težave od V+ do VI+, ostalo pa je lažje.

Solo prvenstvena v Storžiču
Iztok Tomazin je 27. julija dokončal smer, ki sta jo točno pred mesecem dni začela z Ravnikom. Poteka po razu Matevževega stebra. Nova smer se imenuje Kavka in je skupaj z Lomsko smerjo najtežja v steni Storžiča. Eno mesto je ocenjeno A1, ostalo VI+/V+, smer pa je visoka 185 metrov.
V severni triglavski steni je 25. julija Igor Puhan soliral Skalaško z Ladjo (plezal je prosto), Silvo Kragelj pa si je izbral precej težji cilj. V zahodnem delu je opravil 1. solo prosto ponovitev Ljubljanske smeri v eni uri in tričetrt.
V Šitah sta Zajedo prosto splezala Marko Lukič in Sašo Prosenjak, naslednji dan pa je Lukič v navezi s Prosenjakom opravil prosto ponovitev Stebra Šit (RK, VIII+), ki v tej kategoriji smeri (dolžina) spada med najtežje tovrstne vzpone pri nas. Zajedo sta plezala tudi Andrej in Marija Štremfelj.

Pomembnejše iz Dolžanove
Tomazin in Ravnik sta 19. julija plezala smer Krokarjev, ki sodi med najdaljše osmice v tej steni. Prvi (VIII) in drugi (VI) raztežaj sta uspela splezati prosto, v zadnjem (VIII-) pa sta se oba po dvakrat prijela za klin.
Tomo Virk in Grega Kotnik (oba AO Domžale) sta prosto ponovila Ta težko (VII), Petra Vencelj (AO Kranj) pa je splezala Levo smer (RK, VII+ ali VIII-).

Doma v Dolomitih
Janez Benkovič je 6. julija z Natašo Erjavec v Malem Oltarju ponovil Severni steber. 23. julija se je Benkovič skupaj z Matejem Humarjem preselil v Dolomite. Skupaj sta preplezala vzhodno steno Sass Maorja, in sicer po smeri Solleder - Kummer (V+, 600 m) z vstopno varianto Bettega (V+, 400 m). Kombinacija obeh predstavlja lepo klasično turo, zlasti v zgornjem delu je skala odlična. Za vzpon sta porabila 9 ur.
Zatem sta odšla v dolino San Lucano, kjer sta 25. julija v Agnerju splezala severni raz (smer Gilberti - Soravito), ki predstavlja s svojimi 1600 metri višine najvišjo smer v Dolomitih. Ocena se giblje od IV do VI-. Zgornji del stene ponuja lepo plezanje v vertikali, odlikuje jo seveda tudi dobra skala. Za slavni »spigollo« sta potrebovala le 6 ur.

Dolenjci v stenah Orjenske skupine
Najbrž je ta del Jugoslavije poznan le izredno malemu številu slovenskih plezalcev, po vsej verjetnosti pa le Romanu Mihaliču (AO Novo mesto), Florijanu Grmovšku, Edu Barletu in Stanetu Horvatu (vsi AS Tesnila Trebnje), ki so ga obiskali v začetku junija. Masiv Orjena je po prostoru največja in najvišja skupina na jugu. Razteza se na tromeji Dalmacije, Hercegovine in Črne gore.
Dolenjski alpinisti so obiskali Subro, najmarkantnejšo steno v tem predelu. Do pod stene se pride iz Hercegnovega po asfaltirani cesti do vasi Vrbanje (okoli 30 km), od tam pa po novi markirani stezi do stene. V njej so splezali štiri nove smeri, pravzaprav so to prve smeri tu. Naveza Horvat - Barle je splezala Simulantsko smer (V, IV+), Mihalič in Grmovšek sta splezala Vegetarijansko (IV), Barle in Grmovšek smer Zasilni izhod (IV-), v smeri ESF pa se jima je pridružil še Horvat. Ocena te zadnje smeri je VI-.
Spodnji del ni zahteven, zgoraj pa je 120 metrov stene, kjer pa je precej naloženega kamenja.

Pajkova mreža
Franci Horvat (AO Celje) je preplezal še eno smer v »svojem delu« Mrzle gore. V južni steni te gore ima namreč že kar lepo vrsto prvenstvenih vzponov in tudi ta je od tam: začne v najnižji točki (ob Dopoldanski grapi), vodi čez trikotno plat ... Ocenil jo je s IV/III, 160 m, imenoval pa Pajkova mreža.

Dobri vzponi v Kamniških Alpah
Marko Lukič je v navezi s Sašom Prosenjakom opravil prosto ponovitev Belega raza (RK, VII+), v Vršičih pa je na enak način splezal še Mengeško smer (RP, VII+). Meni, da je ključno mesto v tej smeri nekoliko lažje od tistega v Belem razu.
V Rjavčkem vrhu pa je potem opravil še 2. prosto ponovitev Centralne smeri, ki je bila doslej ocenjena VIII +, vendar Lukič predlaga za celo stopnjo nižjo oceno, torej VIII-. Smer je splezal v drugem poizkusu.

Novi alpinistični objekti
Alpinistična sekcija Stogot pri PD Zlatovrv iz Prilepa je imela alpinistični tabor v skupini Edinec, nedaleč od svojega mesta. Predvsem so želeli predstaviti novoodkrite alpinistične (granitne) objekte, kar se jim je dobro posrečilo. Udeleženec iz PASD Robert Gajdik, PAD Matka (oba Skoplje), PD Solunska Glava - Titov Veles in PD Zlatovrv - Prilep so preplezali šest novih smeri (III-V).

Repov kot in Kamniška Bela
Prvi (od dveh predvidenih) plezalni vodniček, ki kompleksno predstavlja območje Kamniške Bistrice, točneje Repov kot in Kamniško Belo, je takorekoč že pošel. Avtorja Silvo Babič in Tone Golnar (Tyrševa 6, 62000 Maribor) sporočata, da jih imata - čeprav o samem izidu ni bilo objav - le še nekaj deset (prodajna cena je 200 din) in da pripravljata drugi del. Ta naj bi izšel še pred naslednjo poletno plezalno sezono, predstavil pa naj bi še preostali del področja.

Tudi Matterhorn skoraj gol
Silvo Kragelj (AO Litostroj) in Igor Puhan (AAO) sta 13. julija plezala v severni steni Matterhorna, in sicer klasično Schmidtovo smer. Spodaj na prvem ledišču je bilo še v redu, Rampa pa je bila skoraj kopna, mokra, ponekod je skale prekril požled. Nad koncem rampe so bile črne granitne plošče, ki zapirajo pot proti vrhu, čisto kopne; odločila sta se, da izstopita na Ramo. Čakalo ju je še 6 raztežajev krhkega ledu, naklonina se je gibala okoli 60 stopinj, nekaj mest (od 3 do 7 m) pa je bilo navpičnih. Po približno 13 urah plezanja sta bila na vrhu Rame in potem prespala na Solvayu.

V Tien Šanu je vsak dan snežilo
Odprava pod vodstvom Branka Puzaka je preplezala skupno 17 smeri

LJUBLJANA – 15 - članska alpinistična odprava pod vodstvom Branka Puzaka iz Zagreba se je vrnila z obiska sten v pogorju Tien Šan, kjer so prebili slab mesec, v katerem jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Od 4. do 17. julija so bili v taboru Ala Arča in le en dan je bil brez padavin.
Skupno so preplezali 17 različnih smeri in med njimi je tudi 8 prvenstvenih. Drago Frelih (AO Železniki) in Bero Mokos (AO Železničar Zagreb) sta v steni
Boksa preplezala smer AOŽ, ki je visoka 800 metrov in ocenjena 80°/65°, V, IV, v Pik Ala Arča pa sta splezala ledeni ozebnik z naklonino od 60 do 70 stopinj.
Robert Jamnik in Andrej Gradišnik (oba AO Ravne) sta v Ak Tooju preplezala Koroško smer (550 m, 85°/55°-70°, IV+). V Koroni pa sta Davor Butkovič in Branko Puzak (oba AO Zagreb Matica) preplezala veliki ozebnik, visok je 1100 metrov, ocena pa od 60 do 70 stopinj in III - IV. Ista naveza je v steni Pik Semenova (Tjanšanskega) splezala še centralni ozebnik (1100 m, IV/-V, 45 do 60 stopinj, izstop pa od 70 do 85 stopinj). Med ponovitvami je pomembno omeniti solo vzpon Željka Rudana (AO Treskavica Sarajevo), ki je v Svobodni Koreji v štirih urah splezal Loweov ozebnik. Naveza Rudan - Dragan llič (prav tako AO Treskavica) pa je ponovila v isti steni Desni steber.
Kot že rečeno je bilo vreme slabo, najbolj so jih motile visoke temperature in vsak dan nov sneg.
Sovjetske alpiniste, ki bodo tako vrnili obisk, pričakujejo v septembru, iz Estonije naj bi jih prišlo 15.

TOMO ČESEN

Šestič po Tz »Mliništa 42«
MRKONJIČ GRAD - PD Lisina pripravlja VI. pohod po transverzali »Mliništa 42«, ki bo od 13. do 16. avgusta. Organizatorji bodo pripravili dnevnike in značke, prenočevanje (13. in 15. 8) v vojaških šotorih na Strbini, obisk muzeja I. zasedanja ZAVNO BiH, prevoze opreme in z avtobusom nazaj v izhodišče, toplo juho in čaj med pohodom ter zaključno kosilo in kulturno-zabavni program. Udeleženci pa bodo morali prispevati 2000 din za kritje dela stroškov in ponesti s seboj primerno obleko in opremo (spalne vreče). Podrobne informacije je mogoče dobiti med delovnim časom na tel. (070) 12-209 pri tov. Latinčiču, kasneje pa pri Rajku Joviču (070) 11-415. Tisti, ki ne bi mogli priti že v Mrkonjič grad, se lahko pohodnikom pridružijo v petek popoldan na Štrbini. Mrkonjič grad je 58 km južno od Banja Luke (25 km zahodno od Jajca), Štrbina pa je še 16 km dalje v smeri Splita.

Dom na Šmohorju bo kmalu obnovljen
LAŠKO - Planinsko društvo Laško si je v letošnjem letu zadalo nalogo, da svoj planinski dom na Šmohorju obnovi do praznovanja svoje 60-letnice, ki jo bo slavilo 6. septembra.
Planinski dom na Šmohorju spada med sredogorske postojanke, do katere vodi veliko število peš poti, za obiskovalce, ki peš poti ne zmorejo več ali pa hočejo skrajšati čas potovanja, pa je speljana tudi cesta na vrh Šmohorja.
Dom je obnovljen že skoraj v celoti, manjka le še fasada in nekaj notranje opreme v prizidku. Gostje lahko prespijo v sobah, prijazna oskrbnika doma pa pogostita obiskovalec z že pripravljeno, hrano ali po naročilu.
Na travniku ob domu se lahko obiskovalci sprostijo z igranjem žoge, pa tudi druge zabave in pikniki so dokaj poznana oblika počitka na tem griču, ki nudi pogled tja do Lisce, Kopitnika, Kuma, itd. Na Šmohor ali s Šmohorja obiskovalci odhajajo tja do Kala, Mrzlice, Hom, Gore čez sosednje gričevje in Rečico, skratka na Šmohorju se dobijo štampiljke transverzal Zasavske poti, Savinjske krožne poti, Kurirjev in vezistov, kar pa ni edini cilj obiskovalcev.

F. W.

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker