Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 12.04.1993

  12.04.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 12. april 1993, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2686

Delo, Šport: ... Odprava na himalajski vrh Ama Dablam na poti

Bojan Počkar in Štefan Mlinarič predvidevata za vzpon v alpskem stilu brez šotora štiri dni - Na pot brez zdravnika
9. t. m. sta odšla na Ama Dablam (6828 m) Štefan Mlinarič in Bojan Počkar. Po aklimatizaciji na Island Peaku (6200 m) nameravata preplezati severozahodno, menda najtežjo steno te gore. 1900-metrska stena je kljub trem poskusom še nepreplezana.

CILJ ODPRAVE- Ama Dablam (6828 m).

Po severozahodnem grebenu (desni greben na sliki) so neuspešno poskušali Bolgari, v steni pa so bili deloma uspešni Japonci: začeli so po sredini, potem pa so se umaknili na severozahodni greben in šli po njem do vrha. Po Japonski smeri bosta v spodnjem delu plezala tudi Mlinarič in Počkar. Leta 1989 sta v SZ steni poskušala Počkar in Vanja Furlan in vzpon zaradi slabih snežnih razmer zaključila na SZ grebenu. Sosednjo, severovzhodno steno sta preplezala Američana Carlos Buhler in Michael Kennedy, ki sta za vzpon potrebovala sedem dni in še enega za sestop.
Za vzpon predvidevata tri dni in še enega za sestop po smeri normalnega pristopa, po jugovzhodnem grebenu. Po slednjem bosta domnevno poskušali na hrib priti še dve drugi navezi, tako da na gori, kjer se bosta verjetno mudila med 1. in 5. majem, ne bosta povsem sama. Plezala bosta v alpskem stilu in brez šotora, največje težave pa pričakujeta v srednjem delu stene, ki bi ju ob slabih razmerah lahko zadržal celo do tri dni.
Odprava, ki je šla zaradi pomanjkanja denarja na pot brez zdravnika, bo domov prišla okoli 25. maja. Sicer so jo finančno podprli KOTG, Adriatic, Obalno PD, PD Snežnik, Nissan Adria, Oziris, SCT International, Primorske novice, Izolirka, PD Železničar, materialno pa British Petroleum, Mediatrade, KTC Banjof, Droga, Beti, Maximarket, Lek, Tečno Sport in Goriški vodovodi. Naslov odprave je Ama Dablam Expedition, Slovenia, C/O Wilderness Experience, P. O. Box 4065 (Tangai). Kathmandu, Nepal.

BJELČEVIČ

Razpis KOTG za Šolo Nepal
Za vodenje tečaja za nepalske gorske vodnike v šoli Manang razpisujemo mesta za pet udeležencev:
- 1 vodja (pogoj gorski vodnik in izkušnje iz Mananga)
- 3 inštruktorje (pogoj alpinistični inštruktor ali gorski vodnik)
- 1 zdravnika
Skupni pogoj je aktivno znanje angleščine in osnovne pedagoške sposobnosti. Predvideni čas trajanja bo od 5. avgusta do 30. septembra 1993. KOTG bo poskrbela za vozne karte, stroške bivanja in nadomestilo osebnega dohodka.
Prijave sprejema Planinska zveza Slovenije — KOTG, Dvoržako va 9,61000 Ljubljana (fax: 061/122-140) s pripisom »Šola Nepal«, do 5. maja letos.

Načelnik KOTG TONE ŠKARJA

Hrvatski planinar
Hrvatski planinar, glasilo Hrvatske planinske zveze, je letos dobilo novo grafično podobo. Ima nekoliko mehkejši (lažji, da so lahko prešli v nižji razred poštnine) ovitek, dvokolonski tekst, boljši izkoristek prostora in lepše črke, hrbtišče pa ni več lepljeno, temveč speto. Z vsem tem je glasilo, ki izhaja že 85 let, kar precej pridobilo. Cena pa je ostala nespremenjena 10 DEM, za tujino pa 20, plačljivo na tekoči račun HPS 30102-678-5535, s pripisom naročniške številke, za nove pa točnega naslova).
Kaže, da je uredništvo (vodi ga še vedno neumorni dr. Željko Poljak) uspelo povečati tudi ažurnost. V prvi letošnji številki je npr. že članek o prvem azijskem šampionatu, o katerem smo (po japonskih virih) poročali preteklih novicah. Novico o plezanju naših v stenah Marjana, o čemer smo mi lahko poročali šele pred 14 dnevi, je tudi že natisnjena itd.

FRANCI SAVENC

Izgubljeni ključi
Iz PD Celje sporočajo, da so bili pod steno v Kotečniku najdeni avtomobilski ključi. Lastnik jih lahko dobi v PD Celje na Stanetovi 1 vsak dan med 9. in 12. uro.

(AB).

ALPINISTIČNE NOVICE

Zimska prvenstvena smer Vezonika in Skerlovnika
V treh dneh sta splezala težko tehnično smer v ostenju Laneža, levo od Male Raduhe

Dani Vezonik (AO Ravne) in Tomaž Skerlovnik (AO Kozjak-Maribor) sta v ostenju Laneža, neizrazitem vrhu levo od Male Raduhe, če jo gledamo od koče na Grohatu, splezala novo smer. Lanež nima izrazite monolitne stene, ampak dve trikotniku podobni steni. Nova smer je v zgornji.
Prvič sta v njej plezala 13. in 14. februarja, vendar sta takrat splezala le dva raztežaja z oceno VI, A1 in VI+, A3. Smer sta končala čez dober mesec, 20. marca. Smer se začne po poči v najnižjem delu stene. Te je za raztežaj in pol, potem pa sta zavila desno v rahlo previsno ploščo (A3 ali VII-), pa nazaj (A2+ ali VI+) in spet desno čez previse (25 m, A3), potem pa se stena položi, do vrha pa je še 140 m (oz. 180 dolžinskih m), ki ne presegajo ocene IV+.
Smer sta imenovala Ad perpetuam memoriam, visoka je približno 170 m, dolga pa 230 m. Težkih je spodnjih sto metrov, ki so ocenjeni VII—, A2+ in A3. Plezala sta v lepem vremenu, sneg je bil zaradi previsnosti spodnjega dela le na vrhu. Za ves vzpon sta rabila osemnajst ur, za ponavljalce pa jih predvidevata deset. Uporabljala sta šestdesetmetrsko vrv. Skala je precej krušljiva, čeprav sedaj nekoliko manj. Opozarjata pa na puše za svedrovce, ki so se lomile in zvijale, tako da so stojišča precej vprašljiva.
13. 3. sta v Srednji Raduhi plezala Milan Plesec in Grega Lačen. V 7 urah sta opravila prvo ponovitev in prvo zimsko ponovitev smeri Špika (VI-, A0, 120 m).

ALEŠ BJELČEVIČ

Tri 7c v enem dnevu
Vili Guček je v drugi polovici marca v enem dnevu na pogled preplezal tri smeri z oceno 7c. To so tri novejše smeri v Mišji peči pri Ospu: Oropuro, Matamoros in Manana; zadnjo je 3. marca letos preplezal Igor Kalan. Uspeh ni zanemarljiv, saj prinese vzpon na pogled po kakšni od smeri z oceno 7c- že državni razred. Najtežje vzpone na pogled imata pri nas Marko Lukič in Tadej Slabe, ki jima je uspelo v smereh z oceno 8a.
Le nekaj dni pozneje je Guček med reprezentančnimi pripravami, ki so bile pred tedni v italijanskem Arcu, na pogled preplezal še dve smeri z oceno 7c in več z oceno 7b in 7b+.
Vseh pet 7c je preplezal v precej kratkem času, med 20. in 30. marcem.

(AB)

Točke SP Gučku
Na letošnji prvi tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju, ki je bilo od 1. do 4. aprila v Frankfurtu na Maini, je sodelovalo enainpetdeset plesalk in devetinšestdeset plezalcev iz dvajsetih držav. Vsi so se pomerili v težavnostnem plezanju, šestnajst plezalcev in plezalk pa se je udeležilo tudi hitrostne preizkušnje. V Frankfurt je odpotovala številčno močna ekipa slovenskih plezalcev, ki pa ni dosegla pričakovanih rezultatov. Le Viliju Gučku se je posrečila uvrstitev med prvo trideseterico in mu prinesla prve točke svetovnega pokala, solidna pa je tudi uvrstitev Metke Lukančič. Forma naših plezalcev se vsekakor tempira za svetovno prvenstvo, ki bo v začetku maia v Insbrucku.
Rezultati ženske: 1. Good (Svi), 2. Erbesfield (ZDA), 3. Patissier (Fra), 4. Ovchinnikova (RWS), 5. Bless - Reith (Svi), 6. Raybaud (Fra), 7. Pashennik (Rus), 8. Iovane (Ita), 9. Richer (Fra), 10. Bibik (Rus), ... 35. Lukančič, ... 37. Osredkar ... 51. Ortar (vse Slo).
Moški: 1. Hirayama (Jap), 2. Legrand (Fra), 3. Finkerl (Neu), 4. Scassa (Ita), 5. Petit F. 6. Petit A. (oba Fra), 7. Vickers, 8. Moon (oba Aus), 9. Glowacz (Nem) in Zardini (Ita) ... 23. Guček 46. Grom, 63. L. Zaplotnik (vsi Slo).

NUŠA ROMIH

Na najvišji vrh Romunije in v Turške gore
Planinska sekcija Alpetour Kranj vsako leto organizira daljši izlet z zanimivimi cilji. Letošnji planinsko-turistični izlet bo od 25. junija do 10. julija v Turčijo in Romunijo. Na poti z modernim turističnim avtobusom v Turčijo si bodo udeleženci spotoma ogledali Timisoari, Đerdap, Turnu Severin, Mihajlovgrad, Sofijo, Plovdiv, Edirne. Canakkale, antično Trojo, antične ostanke Pergamova, Izmir, antični Efez, v obmorskem Kasu pa bo »baza« za pohod na tritisočak Ak Daglari (Uyluk - 3015 m). Naprej bo pot vodila po najlepšem obmorskem predelu ob Sredozemlju. Od Manavgata bo pot vodila v notranjost z ogledi Akseka, Konye ter karavanskega seraja Sultanhani. Naprej bo pot vodila v Kapadonijo, kjer se bodo udeleženci tudi povzpeli na enega izmed vrhov. V Turčiji bodo planinci — izletniki obiskali še Kavseri. Ankaro in Carigrad. Na povratku se bodo ustavili tudi v slikoviti dolini Nasebar, si spotoma ogledali tudi Varno in po ogledu romunske prestolnice Bukare šte s prelaza pod najvišjimi vrhovi Kr patov naskočili najvišji vrh Romunije 2543 m visoki Virful Moldoveanu. Sedemnajsti dan izleta je po vožnji skoz madžarsko predviden povratek v Kranj. Cena izleta je 600 DEM na osebo, podrobnejše informacije in prijave pa pri Jožetu Škorcu, telefon (064) 46-400.

Tekmovanje mlajših kategorij
18. t. m. bo v Škofji Loki v športni dvorani Poden, Podlubnik 1, drugo tekmovanje mlajših kategorij v športnem plezanju za pokal Republike Slovenije. Organizira ga Podkomisija za športno plezanje pri KA PZS, prireji pa Plezalni klub Škofja Loka. Prijav« in informacije so pri Jerneju Hudolinu, Češnjica 19, 64228 Železniki, tel (064) 66-677.
Ob 10. uri bo začetek tekmovanji za cicibanke, ob 11. za cicibane in mlajše deklice, ob 13. pa za mlajše dečke. Izolacijska cona se zapre po ure pred začetkom tekmovanja v po samezni kategoriji.

(AB).

Bovistata v Brani
V soboto 20. 3. sta Bojan Pollak in Primož Brišnik v jugovzhodni sten Brane preplezala novo varianto smer Bovistata (V. 55°/III-IV, 35-45°, 7h). Ker se je v zgornjih kaminih topi sneg, sta izstopila desno od njih (levi gre lažja varianta, ki jo je pred let preplezal Janez Benkovič). Pod previsno zaporo sta zavila še levo in po treh raztežajih desno na gredino pod steno in še desno na ramo in v kamin ter na stolp. Pod vršno steno sta zavili na greben do stika s smerjo V kulminaciji. Ocena variante je II-III, en raztežaj III-IV, visoka pa je 120 m.

(AB)

Kod & Kam
V trgovini Geodetskega zavoda Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 (nasproti Križank) je mogoče dobiti - poleg tako rekoč vseh domačih kartografskih proizvodov — tudi številne tuje planinsko-turistične zemljevide, še posebej avstrijske. Npr Grossglockner - Kaprun, Baško jezero - Beljak, Velikovec - Klopinjsko jezero, Koroška jezera - Beljak Klokpinjsko jezero - Celovec... vse v merilu 1:100.000 ali pa štiri list. Avstrije 1:250.000. Pa tudi specijalke npr. Zeli am Zee - Kaprun 1:50.000 ...

(F. S.)

Zadnja Ponca pa Amonit
V zadnjih Alpinističnih novicah je bilo nekaj napak: osrednja grapa, ki sta jo plezala Boštjan Ložar in Boru Naglič, ni v zahodni steni Zahodne Ponce (takega hriba pri nas ni), ampak Zadnje Ponce.
Marko Prezelj in Matjaž Wiegele pa nista zbila ocene Amonita v Koglu; tu je še vedno VIII-, ne pa VII+, in je po Prezljevem mnenju ena najlepših in najtežjih v Koglu. Ob tem naj še opozorimo na napako v Alpinističnih razgledih, kjer je na skici Amonit prvi raztežaj ocenjen VII, moral pa bi biti VIII-.

(AB)

Treking okoli Anapurne
Pri poročanju o trekingu je tudi na stala napaka: naslov organizatorja j< Marko Štirn, Šiškovo naselje 47 Kranj, 064/311-417. Treking v Nepal in Tajsko bo šel na pot v začetku septembra, trajal bo petintrideset dni, cena pa bo presegla 1600 ameriških dolarjev.

(AB)


PREJELI SMO

Viki Grošelj odgovarja skupini vrhunskih alpinistov
Kot odgovor na odprto pismo skupine slovenskih vrhunskih alpinistov in njihovo tiskovno konferenco, predstavljeno v TV oddaji »Sedma steza« 5.4.1993, moram povedati naslednje:
1. Ker se kot »napad« na Toma Česna in skupino vrhunskih alpinistov razume tudi moje pismo Planinski zvezi Slovenije, v katerem razkrivam Česnovo neetično dejanje, bi rad poudaril, da - nobena vrhunskost, noben še tako visok dosežek na kateremkoli področju, torej tudi v alpinizmu, človeka ne odvezuje moralne odgovornosti in ne more biti opravičilo njegove neetičnosti.
Samo zato mi je šlo, ko sem naslovil svoje pismo na PZS. Še enkrat poudarjam, da alpinistu verjamem na besedo. Zato tudi nikoli nisem dvomil v Česnov podvig. Druga stvar pa je seveda, načrtno dokazovanje tega dejanja s tujim materialom.
Načenjanje polemike »Česnov Lotse da ali ne« s strani Česna samega, pa je zato, v tem primeru, preusmerjanje pozornosti od tistega, kar sem izpostavil v omenjenem pismu.
Dovolj mi je Česnovega sprenevedanja po medijih. Priznal je sicer, da sta omenjeni fotografiji moji, krivdo za »zamenjavo« mojih diapozitivov, podpisanih z njegovim imenom in predstavljenih kot dokaz njegovega vzpona, pa zvrača na revijo Vertical. To ne drži:
- Česen v 31. št. Verticala, str. 72, v svojem intervjuju komentira mojo fotografijo, ki jo uporablja za dokaz svojega vzpona (Rusi so namreč trdili, da Česen ni bil na vrhu): Vprašanje Verticala (citiram): »Praviš, da je bilo vreme slabo, na tvoji fotografiji pa je videti lepo vreme v smeri Everesta?«
Česnov odgovor: »To je povsem razumljivo, oblaki, ki prinašajo slabo vreme, običajno pokrivajo južno steno, v smeri proti Everestu pa je vreme lepo. Veliko ljudi je videlo to fotografijo, ne predstavlja nobenega problema. Na razpolago je vsem, ki jo hočejo strokovno preučiti.« Tako Česen v Verticalu.
V reviji Indian Mountaineer, 97. (če navedem samo še en primer) Česen trdi (citiram): »Celo preden sem se lotil južne stene Lotseja, sem se zavedal .... da se bo našel kdo, ki mi ne bo hotel verjeti... To je bil glavni vzrok zato, da sem napravil posnetke stene in vrha. Teh fotografij nikakor ni mogoče spodbijati. Jaz sem jih nesporno posnel.«
V svojem odprtem pismu, naslovljenem pred nekaj dnevi na slovensko javnost, pa Česen pravi (citiram): »Glavni očitek (Francozov, op. V. G.) je bil, da nimam materialnega dokaza z vrha. In res ga nisem imel, saj sem rekel, da z vrha nimam slike ... »Toliko o tem. Svoje zaključke pa bo javnosti, upam da v kratkem, posredovala za to zadevo imenovana komisija pri PZS.
2. O očitku omenjene skupine alpinistov, da Komisija za odprave v tuja gorstva - KOTG (sam nisem njen član), podpira mojo akcijo 8000+ kot prioritetni cilj pred drugimi vrhunskimi načrti, pa tole:
Kaj so bili prioritetni cilji KOTG, kako so bili finančno podprti, s čigavo pomočjo so bili realizirani in zakaj nekateri niso bili, bo, če bo potrebno, argumentirano s strani KOTG. Sam pa moram pripomniti, da moja akcija »8000+«, nikoh in nikjer ni bila postavljena pred nikogaršnje, vrhunske cilje.
Popolnoma se strinjam s podatkom, da slovenski vrhunski alpinizem še nikoli ni imel toliko finančne podpore kot je ima danes. In k temu je v največji meri pripomogel načelnik KOTG Tone Škaria, ki je s svojim ugledom in vztrajnostjo znal pridobiti številne ljudi, da so nas podprli in nam pomagali.
Res je, da so slovenski vrhunski alpinisti s svojimi izjemnimi dosežki glavni akterji dogajanja in jim zato nihče ne more odrekati pravice soodločanja in oblikovanja usmeritev našega alpinizma. Res pa je tudi to, da če je nekaterim še tako težko priznati, da so za njegovo današnje visoko mesto in ugled dolga leta delali, poleg njih, tudi mnogi drugi. Brez njih bi še tako veliki plezalni talenti čisto lahko ostali neodkriti in neznani. Tem ljudem smo dolžni vsaj osnovno spoštovanje, da se nam že upoštevanje njihovega mnenja zdi odveč. O kakšni hvaležnosti pa bi v tem kontekstu bilo najbrž bogokletno govoriti.
Če pa so slovenski vrhunski alpinisti presodili, da lahko probleme in razhajanja, ki so nastala, rešijo le še tako, da prevzamejo stvar v svoje roke in se obrnejo na širšo javnost, bi bilo veliko bolj pošteno, če bi v njihovem imenu govoril kdo izmed njih samih. Ki bi, v to sem kljub našim razhajanjem prepričan, govoril o vzponih na osemtisočake malo bolj spoštljivo in veliko manj pritlehno kot njihov izbrani posrednik. Če že zaradi drugega ne, pa vsaj zato, ker so bili nekateri izmed njih priča, še dve leti ni tega, kako tudi »najlažja« smer na osemtisočak, izčrpa moč vrhunskemu alpinistu in ga za zmeraj premaga.
3. Zato nazadnje še nekaj o mojem kupčkanju osemtisočakov po najlažjih smereh: Sam ne plezam ekstremnih težavnostnih stopenj, ravno toliko pa sem jih poskusil, da z velikim spoštovanjem govorim o tistih, ki to počnejo.
Podpisani vrhunski alpinisti se bodo najbrž strinjali, da je prvenstvena smer na osemtisočak vrhunski dosežek. Glede na njihove očitke, sem prisiljen podati nekaj statistike:
- Deveterica od njih še nikoli ni uspela doseči višine 8000 metrov, čeprav so, razen dveh, to poskušali. Nekateri celo večkrat.
- Štirje od preostale deseterice so opravili svoje vzpone na osemtisočake (izključno po normalnih (»najlažjih«) smereh oziroma smereh prvopristopnikov.
- Samo eden od preostale šesterice ima več prvenstvenih vzponov na osemtisočake kot jaz. Sam prvenstvene smeri v alpskem slogu na osemtisočak nimam, od 19. podpisnikov jo imajo le trije, eden od teh dvakrat.
Iskreno podpiram vrhunske vzpone omenjenih in njihove prihodnje projekte. Ne morem in ne smem pa dovoliti nikomur izmed njih, da bo moje himalajske dosežke razvrednotil zato, ker se ne skladajo z njegovimi predstavami. Pa tudi tega ne, da bo uresničevanje mojega projekta ob podpori KOTG, izrabil kot izgovor za svoje nerealizirane želje in neuresničene vrhunske načrte.

V Ljubljani, 6. 4. 1993
VIKI GROŠELJ

Ličen plezalni vodnik alpinista Borisa Čujića
Prvi pravi vodnik po plezališčih Hrvatske predstavlja 15 območij - Velika informativnost

LJUBLJANA — Čeprav so prenekatera tradicionalna spomladanska in jesenska plezališča (tudi) slovenskih alpinistov ostala »onkraj« meje, na Hrvaškem, jih še vedno - čeprav ne več tako pogosto — radi obiskujejo. Z izidom vodnika s simboličnim naslovom »CROATIA«, pa se bo zanimanje prav gotovo spet povečalo.
Znani hrvaški alpinist in plezalec Boris Čujič, ki je avtor teksta, skic in še karikatur, se je s svojim prvim »pravim« vodniškim delom več kot izkazal. Izbor plezališč kaže, da mu je šlo tudi za čim večjo informativnost, ne le estetske in podobne kriterije.
V Istri jih je kar pet: Mlini (črnokalsko območje, stikališče s slovenskimi plezališči), Rovinj, Dvigrad, Vranska Draga in Veli vrh. Ne dosti dalj sta Golubinjak in Samarske stene, za Paklenico in Tulove grede je vsaj slišal verjetno že vsakdo. Na območju Splita je avtor izbral tri: Marjan, Omiš in Brelo. Prav toliko tudi nad Zagrebom — Kalnik, Gorsko zrcalo in Pokojec.
V vsakem opisu je najpreje kratek uvod, potem geografski podatki, pa možnosti dostopa in nočitev, najpri-mernejša doba za plezanje in na koncu stene ter smeri; v nekaterih primerih še kaka opomba, posebej o dodatni literaturi.
Zastonj bi iskali »prave« (klasične, tekstovne) opise, sicer pa odlično narisani krokiji in skice povedo praktično res vse. Morda bo kdo pogrešal le avtorstvo smeri, ob imenih so namreč le ocene, oštevilčenje pa je od leve proti desni, čeprav bi bilo morda kronološko bolj ilustrativno (katere smeri so nastale prve in katere so zadnje).
Informativni podatki so dopolnjeni s privlačnimi akcijskimi fotografijami (različnih, tudi naših avtorjev), ki pa žal niso najbolje reproducirane, čeprav je na splošno grafična obdelava dovolj kvalitetna. Vodnik, ki ga je zaenkrat mogoče pri nas kupiti (500 SIT), kakor kaže, le v trgovini »Treking šport« v Ljubljani, na Jeranovi 11a v Trnovem - naročila pa sprejema tudi avtor Boris Čujić, Veslačka 41 XI, 41000 ZAGREB, Hrvatska - je izdala MEA d. o. o. iz Varaždina. Da je bil projekt dobro marketinško zastavljen, pa kaže tudi izbor reklam (vse so lepo strnjene na koncu); saj le dve nista povsem »strokovni«! Pa še to: brez reklam ima vodnik 57 strani, je klasičnih (A5) izmer in tudi dopadIjivega zunanjega videza.

FRANCI SAVENC

Športno plezanje že tudi v osnovnih šolah
Na prvem, še bolj informativnem, prvenstvu je v Radovljici tekmovalo blizu 150 fantov in deklet

RADOVLJICA - športno plezanje, ena najmlajših športnih panog, prihaja tudi v sistem šolskih tekmovanj. Na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bilo prvo, vendar še bolj informativno šolsko prvenstvo, ki so ga ob plezalni sekciji PD Radovljica pripravili domači športni pedagogi in nekaj pokroviteljev.
Zanimivo tekmovanje, ki bi se ga lahko udeležilo veliko več tekmovalcev, je pritegnilo izredno pozornost učencev radovljiške šole, saj so med odmori do zadnjega kotička napolnili tribuno in vse uspešne in težavne poteze plezalcev — vrstnikov nagrajevali z aplavzom. Tako zanimanje ni bilo naključno. Radovljiški plezalci so že pred tremi leti, kot prvi v Sloveniji, uvedli plezalni krožek v dejavnost šolskega športnega društva. Z umetno plezalno steno so dobili radovljiški učenci dodatno zanimivo vsebino za športno vzgojo. Plezalni krožki so se prijeli tudi na drugih šolah po Sloveniji in se ta čas s plezanjem ukvarja že približno 150 osnovnošolcev in osnovnošolk.
Na prvem šolskem tekmovanju so bili med ekipami najuspešnejši učenci iz osnovne šole Ivana Groharja (Škofja Loka) ter OŠ Antona Tomaža-Linharta (Radovljica).

PRVAK - Aleš Strojan z OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke. PRVAKINJA - Katarina Štremfelj z OŠ Lucijan Seljak iz Kranja. (Foto: Niko Slana)

Rezultati - deklice (do 11 let): 1. Žula (ATL Ra) 7,10, 2. Breznik (IG
Š. Lok.) 3,85, 3. Štefe (B. Trž.) 3,35; deklice (od 12 do 15 let); 1. Štremfelj (LS Kr.) 10,00, 2. Poček (ATL Rad.) 9,10,3. Klemenčič (IG Š. Loka) 6,90, 4. Špehar (B Trž.) 6,30, 5. Škrjanc (Šenč.) 2,40,6. Rebec (Bled) 2,40,7. Tušar (PK Š. Loka) 2,15,8. Štajdohar (MK Lj.) 2,15;
dečki (do 11 let); 1. Rant IG S. Loka) 9,20, 2. Štemfelj (LS Oreh) 8,60, 3. Česen (LS Kranj) 8,35;
dečki (od 12 do 15 let): 1. Strojan (PK S. Loka) 10,70, 2. Saje (IG S. Loka) 8,50,3. Prijatelj (BKLj.) 8,25; ekipno - do 11 let: 1. OŠ Ivana Groharja, Skorja Loka (Breznik, Rant) 13,15, 2. OS Antona Tomaža Linharta, Radovljica (Žula, Cesar), 3. OŠ Bistrica, Tržič (Šfefe, Valjavec) 10,45; ekipno od 12. do 15. let: l.OS Antona Tomaža Linharta, Radovljica (Poček, Perat) 15,40, 2. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka (Klemenčič, Saje) 15,40), 3. Bistrica, Tržič (Špehar, Sova) 13,95.

BLAŽ JEREB
 

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker