Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 22.03.1993

  22.03.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 22. marec 1993, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1222

Delo, Šport: ... Velika ledna smer v Poncah

Boštjan Ložar in Borut Naglič sta v Zahodni Ponci preplezala 900 metrsko smer
V soboto, 13. marca, sta Boštjan Ložar in Borut Naglic (AO Matica) preplezala grapo v zahodni steni Zahodne Ponce (Italija) v vpadnici njenega vrha. Najprej sta bila namenjena v Severno grapo v Vevnici, potem pa sta petsto metrov od koče Zacchi vstopila v grapo, ki poteka čez celo steno, sicer polno skokov, ki pa so bili od spodaj vsi videti zaliti z ledom.
Prvih dvesto metrov sta plezala ponekod po zelo tankem vodnem ledu. Že v prvem raztežaju sta morala čez dva skalna previsa (V+), med katerima je bil zelo tanek led, v drugem sta imela opravka s sedemmetrsko navpično svečo, ki je bila na koncu debela le 25 cm, nad njo pa z ledom in snegom pokrite plošče. Tretji raztežaj je bil najtežji; to so bile s požledom in svežim snegom pokrite plošče z naklonom 70°, vmes pa še nekaj strmih skokov; varovati v tem raztežaju nista mogla. Ocena prvega dela smeri je III do V+, 70-90° s položnejšimi deli med posameznimi skoki. Četrti raztežaj je pripeljal v večjo grapo, kjer so bile razmere v trdnem snežnem ledu idealne. Vstop v naslednjo grapo je zapiral petdesetmetrski skok, strm od 80 do 90°, s skalo na koncu, kjer si je Ložar pomagal s klinom (AO), s cepinom pa v primrznjen led vsekal centimetrsko polico, da je s konicami derez lahko stopil nanjo in tako dosegel led nad skalno pregrado.
Sledil je najlepši del smeri, grapa s skoki od 70° do 90°. Ko pa je v njen zgornji del posijalo sonce, je vanjo začelo leteti kamenje, zato sta plezala po njenem levem boku. Zaradi sonca sta bila led in sneg zelo mehka in pod ledom je tekla voda. Po sto metrih sta bila spet v grapi (IV-, 60-70°), v kateri sta na koncu še pošteno gazila. Na vrh sta prišla ob šestih zvečer in v temi brez opreme za bivak vso noč prečila greben do Srednje Ponce in sestopila v Tamar (brez potnega lista).
Za smer sta rabila devet ur, ocenjujeta jo ED-: V+, A0, 90/III, 50-85°; visoka je skoraj 900 m. V zimah z veliko snega bi bila splošna ocena verjetno nižja, letos pa je bilo snega zelo malo, skoki pa pokriti le z ledom, nastalim po taljenju snega. Vendar je smer enkratna, podobna Grapi med Travnikom in Šitami, le precej daljša in težja. Poznavalce prosita za podatke o morebitnih vzponih po tej smeri. Kot rečeno, poteka po grapi zahodne stene Zahodne Ponce v vpadnici vrha, v njej pa sta v spodnjem delu našla en klin. Smer je preveč očitna, da bi bila doslej še nepreplezana, dokler pa ne ugotovijo njene identitete, naj bo to Osrednja grapa.

ALEŠ BJELČEVIČ

Treking okoli Anapurn
SD Krple na Fakulteti za šport organizira treking okoli Anapurn, ki bo trajal ves september in začetek oktobra. Po ogledu Katmanduja se bo začela pot k Anapurnam mimo vasi Manang (3351 m) do Thorung Passa (5400 m). Na dan bo potrebno hoditi šest do osem ur. Po vrnitvi bo sledil še ogled znamenitega Bangkoka. Prijave sprejama vodja trekinga Marko Štirn. Šiškovo naselje 47, 64000 Kranj. Tel 061/311-417 do aprila.

(AB)

Vabilo v Cankarjev dom
Ob stoletnici slovenske planinske organizacije je bil med drugim zastavljen tudi projekt, ki žeti pokazati, kako je planinstvo (alpinizem v ožjem smislu) povezano z znanostjo. Projekt se neposredno nanaša na dokumentarno (slikovno, tekstovno in tonsko) gradivo pokojnega Aleša Kunaverja in prvi dogodek, ki bo iz tega sklopa predstavljam javnosti, bo v Cankarjevem domu, in sicer že v torek 30. t. m. ob 19. uri.
V prvem delu se bodo predstavili znanstveniki, ki so sodelovali v odpravi Makalu 72. Prispevek dr. Janeza Gregorija ima naslov Zoolog v Himalaji, dr. Jurija Kunaverja Rojstvo Himalaje in dr. Toneta Wrabra Botanik v Budovih vrtovih. V nadaljevanju pa bo še zanimiva projekcija Aleševih diapozitivov, spremljanih z izvirnimi tonskimi posnetki iz njegovega arhiva, npr. zapisi njegovih pogovorov po radiju med bazo in višinskimi tabori, ki so nastali na odpravah Makalu '72 in Makalu '75.

(F. S.)

Nov vodnik po dolini Kamniške Bistrice
Pripravlja se nova izdaja vodnika po desnem delu Kamniške Bistrice, po Repovem kotu in Kamniški Beli. Za sodelovanje so naprošeni vsi plezalci, ki imajo podatke in skice o novih smereh v Rzeniku, Vežici, Vršičih, Planjavi itd., nastalih po objavi vodnika 1987, pa jih še niso poslali Franciju Savencu ali Tonetu Golnarju. Skice, opise in druge koristne podatke je najbolje poslati Alešu Bjelčeviču na Šmarnogorsko pot 18, 61211 Ljubljana-Šmartno, tel. 061-59-327 - in to čim prej, da bo vodnik do poletja zunaj.

ALEŠ BJELČEVIĆ

ALPINISTIČNE NOVICE

Sveča v Loški steni
Drago Obid in Jože Makuc (AO Idrija) sta 13. marca preplezala slikovito svečo, ki pada v enem kosu preko vznožne stene Bavha v Loški steni. Slap je visok 180 m, ocenila pa sta ga VI, 80-90°. Zanj sta rabila pet ur. Razmere so bile solidne, le pod vrhom ju je dobro namočilo. To je bil verjetno prvi vzpon, zato sta smer imenovala Psihoanaliza; kakšno pa je pravo ime slapu?
Ista plezalca sta teden dni prej ponovila Srednji Zapotoški slap (VI-, 75-90°, 100 m) v Zadnji Trenti. To je bil doslej verjetno drugi vzpon. Levi Zapotoški slap pa je povsem brez ledu. Plezala sta dve uri in pol.

(AB)

Slapovi
Februarja so bili preplezani tile slapovi: Bojan Kurinčič in Gorazd Pozvek sta ponovila Centralnega v Tamarju, Sonja Bernard in Sandra Voglar pa z Maurijem in Polegkom Slap nad votlino. Arno Koštomaj, Sandi Vegelj, Bojan Kurinčič in Metod Kovačič (vsi AO Bohor) so ponovili Palenk v Logarski dolini, Kurinčič in Koštomaj pa slap pod Sušico.
Dušan Košir (AO Trbovlje) in Andrej Kecman (AO Kranj) sta ponovila Levi slap v Prisojniku, Dušan Košir in Jože Razpotnik (AO Trbovlje) pa sta v Logarski dolini ponovila slap pod Sušico in Palenk.

(AB)

V slapovih že poletne razmere
Urban Golob je 18. marca soliral - Luciferja. Led je bil še dober, mehek, le v navpičnem delu prhek. Plezal je pol ure, vstopil pa že zgodaj zjutraj.
V četrtek pa sta z Janjo Škrjanc ponovila Sinji slap: nekaj ledu je še bilo, spodaj pa so razmere že precej poletne in ju je zato fino namočilo.

(AB)

Znižala oceno Amonita
Marko Prezelj in Matjaž Wiegele sta 24. januarja in 7. februarja opravila drugo ponovitev Amonita v Koglu (Kajzelj-Vreča 1992) in zbila oceno na VII+. Plezala sta osem ur.
Člana AO Kamnik Robi Poličnik in Jone Hribernik sta 4. in 14. februarja v Kalški gori ponovila Rojstni dan (VI+, A2+). Plezala sta sedem ur in opravila prvo zimsko ponovitev oziroma bolj ustrezno, prvo ponovitev v zimskih razmerah.
Jone Hribernik in Damjan Čibej sta v Štruci preplezala Direktno in Tri svedrovce. Rado Nadvešnik, Robi Poličnik in Primož Brišnik so v Logarski dolini 14. marca preplezali slap pod Sušico in Ivovec.

(AB)

Stene v Logarski
Franci Horvat in Bine Javernik sta 24. januarja ponovila Levi raz v Klemenči peči (III—IV) v uri petinštirideset. 31. januarja sta v treh urah ponovila Belo piramido (30—60°) s Tschadovo (II—III, 50-60°) v Turski gori — sneg je bil mehak, a se jima je udiralo do kolen. Franci Horvat je sam ponovil še slap nad cesto pri Strevčevi peči in Palenk v Logarski, z Binetom Javornikom pa Centralni Ivovec.
V Matkovi kopi pa sta preplezala grapo pri lovski koči (morda gre za Centralno grapo), v kateri pa je bilo komaj kaj snega, zato pa več ledu (70-80/45°, 700m).Kopnim skokom sta se morala umikati po skalah. Horvat je nato sestopil po Sestopni grapi 640-60°).

(AB)

Slavje v Argentini
V Bariločah so imeli dve proslavi: »V opombo Piparjev in Aljaža,« posebej pa še ob petdesetletnici prvega pristopa na Veliki Katedralski stolp
LJUBLJANA - Ime Vojko Arko je pri nas prav gotovo najtesneje povezano s pojmom argentinskega SPD. Njegova »nadaljevanka« v Planinskem vestniku nam je izčrpno prikazala njihovo že več kot štiridesetletno delovanje, z občasnimi sporočili pa poskrbi tudi za sveže novice. Tako kot tokrat, ob slovenskem planinskem jubileju.
Sredi februarja je Slovensko planinsko društvo v Bariločah (San Carlos de Bariloche, vendar pišemo ime tega mesta »po naše« že kar nekaj časa, v njem je močna slovenska kolonija in zibelka slovenskega andinizma) pripravilo »asado« za neslovensko občinstvo. Prišel je predsednik Cluba Andino, dosti Italijanov, pa Avstrijci in Španci, pogrešili pa so Baske, Dance in še posebej Hrvate, Rusi pa so manjkali, ker so imeli svojo prireditev. Teden dni pozneje pa je bila še osrednja prireditev »V opombo Piparjev in Aljaža«. Pripravili so jo v Planinskem stanu, njihovi ključni postojanki. Z nje so Planinski zvezi Slovenije (ki jih v povojnem obdobju žal kar predolgo ni hotela priznati) poslali fotografijo Slovenskega zvonika (Campanilo Esloveno) s podpisi udeležencev.
Prireditvi pa nista imeli le slavnostno obeležje, temveč sta jih tudi finančno okrepili, tako da postavitev bivaka pod Kapelo (Capillo) sedaj ne bo več problem. Odvisna je le še od helikopterja argentinske vojske in pa seveda vremena. Tudi pri tej akciji je bilo opravljenega že veliko prostovoljnega dela, marsikaj pa bodo morali še postoriti sami. Zagnan je tvorec »škatle« Joko Simčič, pomaga pa mu tudi mladina, ki obeta nadaljevati tradicijo »šumskih bratov«.
»Da ne bom pisal le o nas, pa še malo svežih plezalskih novic. Trije mladi iz našega mesta so preplezali vse tri velike stolpe Paine. Ramiro Calvo, ima komaj osemnajst let in Diego komaj kaj več. Le tretji, Teodoro Plaza, je nekoliko starejši. Na pot so odšli 26. novembra lani, vrnili pa so se 26. januarja. 4. decembra so bili na vrhu Severnega stolpa in to po novi smeri (Capachin Tortola: 6a, A1, 500 m) v zahodni steni. Le štiri dni
kasneje so se povzpeli še na Južni stolp, in sicer po smeri Italijanov. 10. decembra pa so začeli s plezanjem nove smeri v severni steni Velikega stolpa. Smer so dokončali »šele« 10. januarja. Je pa nova smer visoka kar 1300 m ali 31 raztežajev in ocenili so jo s 6a, A3. Poleg bariloške trojke sta v prvenstvenem vzponu sodelovala še Južnoafričan Philip Lloyd in Peter Garber, doma »nekje iz Evrope«. Prvi trije so vrh dosegli 8. januarja, Lloyd z Diego (ponovno) ter Nicolasom Benedetijem 17. Januarja itd. Nova smer, ki bo izgleda postala zelo popularna, v spodnjem delu preseče Južnoafriško (1976), potem pa — vse do malo pod vrha — vodi samostojno vzporedno z razorna Na Severni stolp sta se povzpela tudi dva solista: že omenjeni Nenedetti (ni Bariločan) in Nahuel Campitelli.
Sicer pa so v Bariločah nedavno proslavili tudi 50-letnico Velikega Katedralskega stolpa - Torre Principal del Catedral. Od prvopristopnikov je živ le še Gustavo Kammerer, ki se je seveda z veseljem odzval na slavnostni večer. Prisostvoval mu je tudi Peter Štrukelj (naš rojak iz Goriškega, ki se je v Argentini uveljavil kot gorski vodnik), ki je poleti 1942/43 dvakrat spremljal Fischerja pri poskusih povzpeti se na ta zanimivi vrh. Toda potem si je poškodoval roko in med prvenstvenim vzponom ni mogel sodelovati. So pa zato drugi naši! Ne sicer pri prvem pristopu, saj je glavnina prišla v tamkajšnje kraje šele osem let kasneje, zato pa v prvenstvenih po novih smereh. Dinko Bertoncelj in Tonček Pangerc sta za novo leto 1951 opravila četrti pristop, leto kasneje pa četvorica »šumskih bratov« še desetega. In vsa ta četvorica ga je na slavju še lahko skrnila kozarček na zdravje: Vojko Arko, Dinko Bertoncelj, Blaž Razinger in Jožko Simčič. Ob njih pa jih je bilo še veliko, od najstarejših, do najmlajših, na čelu z Ramiro Calvom.
Da bi vlogo naših pri osvajanju Velikega stolpa (in okoliških gora) primerno potrdili, se je isti dan, ko je bilo slavje, Dinko Bertoncelj še enkrat povzpel na njegov vrh, in sicer s sinom Andrejem. In — ugotovil: fantič pleza že bolje kot sem jaz, sploh ni uporabljal Fischerjevih klinov, vse je plezal prosto! Naslednjo nedeljo sta Tonček Arko in Claudio Romero zlezla na Torre še enkrat, tokrat v čast Gustavu Kämmenu. Ne vem, če se ni Pablo Fischer, dejanski zmagovalec Velikega stolpa iz leta 1943, kaj obrnil v svojem grobu, kjer spi že dvajset let!?«

FRANCI SAVENC

Potovanje po Mehiki
AO Kozjak iz Maribora in ŠD Krplje na Fakulteti za šport organizirata konec novembra 1993 enomesečni treking po Mehiki. Poleg ogleda piramid v Teotihuacanu in templjev v Tuli, Monte Albanu, Meridi itd. se bodo udeleženci povzpeli še na Popocatepetl (5492 m) in ob ugodnih razmerah še na El Pecho (5286 m). Prijave sprejema in podrobnejše informacije daje vsak delovnik med 9 in 12. uro Tone Golnar na Fakulteti za šport: tel. 061/ 101-077.

(AB)

Šola športnega plezanja
AO Matica organizira šolo športnega plezanja. Začela se bo v četrtek, 25. t. m., ob 18. uri v prostorih PD Ljubljana—Matica na Trdinovi 8.

(AB)

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker