Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.03.1993

  08.03.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 8. marec 1993, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2131

Delo, Šport: ... Janko Oprešnik je sam preplezal Ledenko

Znamenito 550-metrsko ledeno smer v Rinkah z oceno VII+ A0, 90°; edinstveno v Savinjskih Alpah, je preplezal v enajstih urah in vnovič opozoril na svoje vsestranske zmožnosti
V ponedeljek, 1. marca, je Janko Oprešnik (AO Impol) sam ponovil eno izmed najbolj znamenitih smeri v Savinjskih Alpah, grapo med Štajersko Rinko in Koroško Rinko ali Križem, po kateri gre od leta 1991 Knezova smer Ledenka.
Grapa med obema Rinkama je bila tako star plezalski problem v Savinjskih, kot je star moderni alpinizem v njih. Poleti je verjetno nepreplezljiva, ker iz njenega zgornjega dela, Rdeče grape, leti kamenje, pozimi pa so v njej tri navpične sveče, ki so bile za plezalce prejšnjih generacij zaradi skromne opreme za plezanje v ledu tehnično prezahtevne. Zato je bila ta, ena zadnjih naravnih smeri v Kamniških in Savinjskih Alpah, preplezana šele 3. marca 1991. Zlezel jo je Franček Knez v navezi z Andrejo Knez ter Frenkom Horvatom in Jožetom Raspotnikom. Plezali so ves dan in smer ocenili VII+, 90°.

TEŽKA STENA - Smer Ledenka gre po grapi v sredini

Janko Oprešnik je v smer prvič vstopil skupaj z Jasno Bratanič (Akademski AO) v soboto 27. 2. Že pred dvanajsto pa je začelo snežiti in pršič, ki se je nabiral v zgornjem delu grabna, se je usipal čez vso smer. Ko pa je začelo še pihati, sta se po sedmem raztežaju, pri vstopu v drugo svečo, v katero se pride po previsni steni z desne (na sredini slike), obrnila. Bivak bi bil v takih razmerah neizogiben, opreme zanj pa nista imela. V smeri sta pustila vso opremo in v najtežjem skalnem raztežaju (VII+) vse kline. V ponedeljek je v dobrem vremenu Oprešnik vstopil sam. Prva sveča iz snega in ledu v spodnjem deluje strma 70-80°, sledi ji snežišče, ki pripelje do previsnega krušljivega skoka, čez katerega visi druga sveča. Tu ga je zelo oviral led na požlejenih skalah, zato si je pomagal s klini, ocena pa je še vedno VII+, A0. Vstop v drugo svečo je veličasten, led v njej je dober (90°) Nad manjšim snežiščem za njo je tretja sveča s tremi raztežaji po 90°. Visoka je sto metrov, narejena pa je iz prhkega ledu in trdega snega, pa še tega je komaj kaj, tako da je bilo vse skupaj komaj preplezljivo. Vršna stena (IV-V) pa je bila posuta s pršičem in spet precej kočljiva, pa še mrak ga je oviral. 550-metrsko smer je plezal enajst ur. Čeprav si je sam ponekod pomagal s klini, meni, da je smer težka vsaj VII+, 90°, še raje pa malo več.
Janko Orešnik si je pred štirinajstimi dnevi po rezultatih ankete med slovenskimi alpinisti pridobil tretje priznanje za svoje težke prvenstvene solo vzpone in ponovitve tehničnih smeri v Julijcih in Savinjskih. Vzpon po eni izmed naših najbolj resnih ledenih smeri je pokazal njegovo večstransko sposobnost.

ALEŠ BJELČEVIČ

Pozdrav ob stoletnici z dopadljivo lepljenko
Knjigo Matjaža Deržaja, ki je izšla v založbi Mladika, je vredno vzeti v roke - Litografija Vrat

LJUBLJANA — Naša zgodovina je preveč shematska, je bilo rečeno na predstavitvi knjige PLANINSKI POZDRAV, s podnaslovom »Ob 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva«, ki jo je založba Mladika organizirala v knjigarni Kazina. In — nadalje — da sovpadajo začetki izdajanja razlgednic in njih zbiranja nekako z ustanovitvijo SPD ... Simpatična nova knjiga Matjaža Deržaja pa je lepljenka, ki vse to posrečeno združuje: zgodovinska dejstva, domislice naših predhodnikov in razne objave, z razglednicami, značkami, žigi in še marsičem.
Pa ne le to! Knjiga je ob tem tudi prvovrsten grafični in oblikovalski dosežek. Velikega formata, s pisanim barvnim ovitkom in dodelanimi platnicami, kar je danes že redkost, vse pa na kvalitetnem papirju. Reprodukcije razglednic, črnobelih in »pobarvank«, ki so nastale na osnovi risb, tudi umetniških slik in fotografij, predstavljajo osnovno kvaliteto najnovejše planinske edicije. Natisnjena — za večino neznana — barvna litografija »Das Uratathal bei Moistrana«, ki jo je po predlogi Thomasa Enderja izdelal Conrad Grefe, je prva taka upodobitev naše gorske krajine. Vsaj za četrt stoletja je prehitela prvo (znano) razglednico Vrat. Ne manjka prva razglednica SPD iz leta 1898, pa prvi žig z vrha Triglava (s pravopisno napako — piše Aljažev stolp — in višino 2865 m; višini gore so naši predniki prišteli višino stolpa, zato je na tujih razglednicah, žigih ipd. le 2863 m) in še in še zanimivosti. »Vsak bo sedaj lahko strokovnjak za nakladanje ob večerih v planinski koči«, je ob predstavitvi hudomušno navrgel avtor. Le pravo temo si bo moral izbrati! To ni »zgodovinska« knjiga v pravem pomenu besede in tudi ne pretendira za kaj takega. Je pa zbir mnogo česa, kar je prav, da planinci spoznajo iz preteklosti naše organizacije.
Pa ne samo to. Ob knjigi je - pri isti založbi in po zamisli istega avtorja - izšlo tudi dvoje »dopisnic«: planinski pozdrav z reprodukcijo prvega znaka SPD in šopkom planinskih cvetov (je zanimiv, ker jih v naravi ni mogoče najti istočasno) ter podobo Joža Čopa iz mladih dni. Obe, opremljeni s prigodnima poštnima znamkama (predstavili so jih v soboto, ob 100-letnici SPD in enaki obletnici rojstva našega najbolj znanega alpinista) in »žigom prvega dne«, bo najti tudi še poleti tudi v naših planinskih postojankah.

FRANCI SAVENC

Predavanje o vzponu na Menlungtse
Marko Prezelj in Andrej Štremfelj bosta imela v Cankarjevem domu ta četrtek, 11. t. m. predavanje o prvem vzponu na Menlungtse (7181 m) Na diapozitivih bomo lahko videli dokumentarni posnetek s štiriinpetdeset urnega prvega vzpona na enega izmed zadnjih neosvojenih sedemtisočakov po dvatisočmetrski jugovzhodni steni. Predavanje bo ob 19. uri v Linhartovi dvorani. Karte stanejo 350 tolarjev in jih je mogoče kupiti tudi na Planinski zvezi Slovenije na Dvoržakovi 9, tel. 312-553.

(A. B.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Druga ponovitev Puntarske
V soboto, 13. februarja, sta Peter Mežnar (Soški AO) in Marko Čar (AO Žiri) kot druga doslej pozimi ponovila Puntarsko v Vršacu. (VI+, A0/V). Razmere sta imela dobre, spodaj je bila stena večinoma kopna, požlejena je bila le na petih metrih.
V sredini, kjer težave nekoliko popustijo, sta plezala kombinirano po skali in snegu. V tem predelu se, razen v enem raztežaju, nista varovala.
V zgornjem, najstrmejšem delu, sicer pa je šlo vse prosto. Plezala sta dvanajst ur, od tega dve uri že ponoči z eno samo baterijo. Izstopila sta po varianti skozi okno, nato pa ju je čakal še triuren sestop v dolino.

(AB)

Bangkok nad Dovjem
Benjamin Ravnik je po vrnitvi iz Himalaje decembra in januarja s prijatelji ponovil več smeri v zasneženih in kopnih stenah.
14. februarja je v navezi z bratom Jožem splezal novo smer v Graščici nad Dovjem. Smer, ki je dolga kar šest kratkih raztežajev (70 m), sta prešerno imenovala Bangkok. Najtežja sta tretji in četrti raztezaj (VIII-, VI-II/VIII+), drugo pa je od III do VI+.
26. decembra je s Petrom Ramušem ponovil Zahodno grapo v Frdamanih policah: prvi skok sta ocenila 60—70°, drugega, skalnega, V, drugo pa je bilo lahko. Grapa je visoka 1000 m, plezala pa sta štiri ure. 28. decembra sta v Križu nad Bivakom IV ponovila Zimsko smer (Juvan-Sazonov, 1962).
31. 12. sta z bratom Jožem plezala slap Nad votlino v Tamarju in naslednji dan z Dušanom Polajnarjem Čenšov slap v Mlinci (IV, 40 m, pol ure). 7. 1. sta s Petrom Ramušem lezla Luciferja, 17. 1. pa se jim je pridružil še Jože Uršej, da so skupaj splezali Prevčevo smer v Stenarju. Zimska ocena te smeri je 80/60°, visoka je 300 m, plezali pa so dve uri in pol. Isti trije so 24. 1. ponovili še Slovensko v Triglavu, 7. februarja pa še redko plezano, pa zgodovinsko celo bolj pomembno Kugyjevo smer v Škrlatici. Pozimi je težka 80/60°, za 500-metrsko smer pa so porabili tri ure in pol. V vseh štirih stenah so bile razmere odlične, led je bil trd in plezanje velik užitek.

ALEŠ BJELČEVIČ

Na Jezerskem
Franc Zadnikar in Luka Karničar sta 18. februarja v dolini Podstoržič na Spodnjem Jezerskem splezala nov slap Gozdna Vila. Do njega se pride od gostilne Kanonir po dolini do drugega pritoka z desne, ob njem sto metrov gor in levo do vznožja slapu. Slap je zelo širok, tako da se ga da plezati na več koncih; prekinjajo pa ga strme stopnje, najizrazitejša je visoka deset metrov in strma 80°. Ves slap je visok 100 m in težak IV. Izstop je desno navzgor do poti in nazaj na cesto. Že naslednji dan sta ga ponovila Davo in Drejc Karničar.
Zadnje dni decembra sta Janez Krč in Drejc Karničar plezala Spominsko smer Viktorja Krča v Babah nad Jezerskim. Smer je visoka kar 1000 m in ocenjena 80750-60°, IV. V spodnjem delu je bil sneg prhek, ponekod pa ga sploh ni bilo; zgoraj v žlebovih pa je bil odličen. 23. januarja je smer v slabih dveh urah ponovil še Luka Karničar. 13. februarja je Luka Karničar ponovil Povnovo in Pallavicinija v Kočni (kombinirano, 70, IV); snega je bilo komaj kaj, čez nekatere plošče samo za konice derez, zelo trd pa je tudi sestop na severno stran proti Češki koči.
Večina članov AO Jezersko je splezala slapove v Koritu na levi in desni strani. Franc Zadnikar in Tone Karničar ter Luka Karničar in Janko Rebolj so 27. 1. ponovili Sinji slap, pozneje pa so ga lezli še Gašper Košir (AO Rašica) in Drejc Karničar ter Davo Karničar sam. Davo in Drejc Karničar sta splezala še Gdinov graben v Malem vrhu, ki je lep predvsem zaradi zgornje sveče (8 m, 85°).
Sinji slap je ponovila tudi ena ženska naveza, ki so v zadnjih letih bolj redke: Mateja Peternel (Akademski AO) in Simona Vrevo (AK Vertikala).

ALEŠ BJELČEVIČ

V slapovih
V soboto, 13.2., so pripravniki AO Nova Gorica Peter Štefančič, Miloš Bric in Jernej Zavratnik splezali Zapotoški slap v Zadnji Trenti (V, 907 70—85°, 200 m). Razmere so bile solidne, le s plezanjem je treba začeti dovolj zgodaj, saj v slap kmalu posije sonce in se začne taliti.
Člana AO Trbovlje Dušan Košir in Bojan Pajk pa sta 7. februarja v Tamarju ponovila najprej Slap nad votlino potem pa še Centralnega. Naslednji dan je Košir soliral Zadnji slap, s Silvom Maurijem (AO Idrija) pa še enkrat ponovil Centralnega.

Videoclip in Črni graben
V Tolsti Košuti sta Blaž Belhar in Janez Primožič (AO Tržič) 7.2. ponovila zelo lepo smer Videoclip (Pegam--Tuschar, 1989) v njeni jugovzhodni steni. Plezala sta do Vzhodnega grebena in se nazaj spustila po vrvi (v smeri so Avstrijci pustili svedrovce), ker so bile na Vzhodnem grebenu razmere zimske. Smer je visoka 200 m, ocenjena pa IV+ z enim mestom V-. Sicer pa je v povezavi z Vzhodnim grebenom plezanja z 800 metrov!
13. 2. sta Filip Bence in Janez Pri možic v Storžiču ponovila Črni graben (V-/III-IV, 400 m) v povezavi z Matevževim stebrom (V+/V-). V Matevževem stebru so bile razmere zelo dobre, bilo je kopno, nekaj ledo je bilo samo v Črnem grabnu, najbolj sitno pa je v njegovem spodnjem delu kjer je bilo snega celo premalo.

(AB)

1. azijski šampionat
Tekmovalno športno plezanje je razširjeno tako rekoč že po vsem svetu in tekmovanja se vrste eno za drugim Japonska revija lwa To Yuki poro o prvem (s strani UIAA potrjenem) azijskem šampionatu športnega plezanja, ki je bil decembra v Seulu. Na njem pa niso zmagali - Kot bi sodili po slovesu, ki ga imajo pri nas - Japonci, temveč Korejci; Lee Keun Ta ek in Lee Hak Gil, šele za njima je prvi Japonec. Pri plezalkah pa je bila Korejka druga, prvo in tretje mesto je pripadlo Japonkam. Sodelovali so tudi zastopniki Indonezije, Honkonga, Singapura, Tajvana in celo Kitajske.

(F. S.)

Pakistanske takse za vrhove
Tudi v Pakistanu veljajo od 1. januarja (toda le do zadnjega decembra!) nove takse za visoke vrhove. Za K2 (8611 m) bodo morale odprave (do pet udeležencev) odšteti po 9.000 ameriških dolarjev, za vsakega nadalj-njega udeleženca pa še po 1000 USD. Za druge osemtisočake je taksa 7.500/ 700. za vrhove med 7501 in 8000 m 3000/300 USD itd. Najnižja je za vrhove med 6000 in 7000 m: 1200 in 150 USD.

(F. S.)

Smučanje z osemtisočaka
Pred dnevi se je m tiskovni konferenci v prostorih Metalke predstavila slovenska smučarska alpinistična odprava na 8046 m visoko Šišo Pangmo v Tibetu. Odprava odide na pot septembra ob koncu monsuma, tako da bo na gori še pred himalajsko zimo. Njen prvi namen je smučati z gore po Centralnem ozebniku v severni steni. Smučati z osemtisočaka je naslednja stopnja našega ekstremnega ali alpinističnega smučanja po leta 1983 doseženem rekordu na 7495 m visokem Piku komunizma v Pamirju. Takrat sta z vrha po Borodkinovem stebru smučala Luka Karničar in Matej Kranjc. Obenem pa bi bil to prvi spust po steni osemtisočaka doslej. Smukov z osemtisočakov je bilo sicer že nekaj, dva celo s Šiše Pangme, noben pa ni bil stenski. Centralni ozebnik, cilj odprave, so leta 1988 prvi preplezali Britanci, visok je 1000 metrov in prekinjen z nekaj manjšimi skalnimi skoki, grapa pa dosega naklonino tudi do 55°. Člani odprave so poleg omenjenih Mateja Kranjca, vodje, in Luka Karničarja se Drejc Karničar, Urban Golob, Dejan Ogrinc in Iztok Tomazin, zdravnik odprave, v rezervi pa je Andrej Zorčič. Iztok Tomazin bo o odpravi napisal knjigo, utegnejo pa posneti tudi film. Seveda pa bodo vsi športni načrti odvisni od snežnih razmer na gori. Zato sta njihova rezervna cilja bodisi prvenstvena smer v enem od sosednjih ozebnikov v steni ali pa spust z vrha po normalni smeri. Na sliki (z leve): Andrej Zorčič, Iztok Tomazin, Dejan Ogrinc, Matej Kranjc, Urban Golob in Drejc Karničar.

Izšlo 111 izletov
Prejšnji teden je izšla pred časom napovedana knjiga Andreja Stritarja 111 izletov po slovenskih gorah in je bila v petek tudi predstavljena na tiskovni konferenci na Planinski zvezi Slovenije. Knjiga je že v redni prodaji in kdor je zamudil prednaročniško prodajo, jo bo moral zdaj vzeti za 3.900 tolarjev, saj je knjiga vsekakor eden izmed najbolj pogrešanih planinskih vodnikov pri nas, odkar ni več Badjurovih.

(AB)

Izčrpen vodnik izletov za gorniške konce tedna
Avtor v uvodu omenja, da so slovenska pogorja in sredogorja sicer podrobno opisana v drugih vodnikih, ki ponujajo večino podatkov, potrebnih za pripravo gorniške ture. S svojo knjigo poskuša pomagati povsem običajnim Slovencem, ki se v hribovje odpravijo konec tedna, do izhodišča pa se hočejo pripeljati z avtomobilom. Vsi opisi izletov imajo enako obliko: navedena je težavnost ture, opis izhodišča (priložene so pregledne skice, delo Jurija Kolenca), opis poti z nujnimi orientacijskimi točkami, sestop, višinska razlika, najprimernejši letni čas za določeno turo, potrebni zemljevidi in morebitne težave. Razvrstitev izletov po težavnosti bralcu omogoča postopno večanje zahtevnosti tur, prav pa bo prišla vsem, ki bi si konec tedna radi privoščili gorniški
Bogato ilustrirano knjigo, namenjeno tistim, ki imajo radi gore in gibanje v naravi, je z barvnimi fotografijami opremil Janez Skok, oblikovala pa Natalija Skok.

I. B.

Oznake: AN, BIB, HIM, PrV
eXTReMe Tracker