Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.02.1993

Delo, Šport: ... V južni steni Aconcague

Matjaž Koušca in Branko Pregelj (oba imata po 25 let in se štejeta za člana AO Vipava, ki ga pa v adresarjih Komisije za alpinizem PZS, kot še nekaterih, ni več zaslediti), sta se nedavno vrnila iz Južne Amerike. Njun gorniški cilj tamkaj je bila v prvi vrsti južna stena Aconcague, točneje Francoska smer v njej in tega sta v glavnem tudi realizirala.
Po dobri aklimatizaciji v okolici Plaza del Franca (4000 m), pod J steno Aconcague, sta 12. decembra okoli 7. ure zjutraj vstopila v steno. Napredovala sta dobro, brez večjih težav (najtežji je 90 m visok drugi skalni skok ocenjen s V), čeprav razmere niso bile najboljše: udiralo se jima je tudi do kolen, v vršnem slapu je tekla voda, čeprav sta ga »naskočila« že navsezgodaj ... Toda že drugi dan sta izgubila kuhalnik in ko sta — po Japonski smeri v izstopnem delu - četrti dan okoli 11. ure dosegla rob stene, sta se povsem dehidrirana morala odločiti za takojšen spust pod steno. Ostala sta sicer brez vrha, zato pa sta bila ob 22. uri že spet pod steno. (Smer v povprečju ponove po 2-3 naveze na leto in v njej je toliko klinov, da spust ne predstavlja posebnih problemov.)
Pa še nekaj zanimivih podrobnosti. Taksa za vrh je 80 USD. Mula (z mulovodcem seveda), ki sta jo najela za prenos iz Puente del Incas do pod stene pa je bila 136 (ob povratku le 120) USD. Sicer pa sta se posluževala najcenejših variant, prevozov z avtobusi (v nadaljevanju sta prepotovala še dobršen del Argentine), veliko pa so jima pomagali tudi naši ljudje v Buenos Airesu in Mendozi.
Pod J steno Aconcague sta bila šele prva v sezoni (in do odhoda edina), medtem ko je na Plaza del Mulas, izhodišču za normalni pristop živahno šotorsko naselje z gorskimi vodniki (tudi slovenskega rodu so vmes!), stalnim
zdravnikom, radijsko postajo ... po potrebi prileti tudi helikopter.

FRANCI SAVENC

Prvenstvena v Skuti
Tomaž Humar (AO Kamnik) in Tomaž Petač sta 6. februarja v jugovzhodni steni Skute, v Oltarju, splezala novo smer Tomaževo skušnjavo. Smer gre po ploščah in žlamborju (V+, VI-) desno od Gregorinove, se je na gredini dotakne in gre potem čez previs (VI+) in po srednji poči (2 R, VI do VII) proti strehastemu oboku, ki ga obide čez previs na njegovem desnem robu (A2, VI+). Po njunem mnenju je tehnično preplezljiv tudi sam obok, za kar pa jima je zmanjkalo časa.
Plezala sta s šestdesetmetrsko vrvjo. Smer je dolga 200 metrov, težka VI do VII in večinoma prosto preplezljiva, tehničnih je le pet metrov okoli strehe. Plezala sta osem ur, varovanje sta ves čas sproti nameščala. Skala je na redkih mestih malo drobljiva, v ploščah in počeh pa zelo dobra. Za varovanje sta rabila komplet manjših frendov in zatiče, v previsu pa profilce. Pustila sta šest klinov, zatič in frend.

(AB)

Zmaj v Ojstrici
Zala Žaže (AO Ravne) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) sta 8. februarja v severni steni Ojstrice ponovila Spominsko smer Iva Reye. Smer je bila zaledenela: kopni so bili le trije raztežaji v zgornjem delu, vse ostalo pa sta splezala v derezah. Sneg je bil trd, vendar ponekod zelo tanek, zato je bila plezarija tam malo delikatna. Mraza pa ni bilo prehudega. Plezala sta enajst ur (VI, A1/V, 70°, 16 R).
16. januarja pa sta v Raduhi splezala Kovačevo, Prosenjak prosto (VI). (AB)

Direktna zajeda v Turski gori
11. februarja sta Matic Jošt (AO Celje) in Matej Zaluberšek (Šaleški AO) ponovila Direktno zajedo v Turski gori (V+/IV-V, 220 m\. Smer so leta 1976 prvi splezali F. Čanžek, J. Črepinšek in S. Plausteiner in bi to utegnila biti prva zimska ponovitev. Plezala sta osem ur, razmere so bile solidne, plezanje kombinirano: 60-80° v ledu in do V+, A0 v skali.

(AB)

Alpinistično smučanje v Dolomitih
Marko Paternu, Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) so v začetku februarja smučali v Dolomitih. 4. 2. sta Paternu in Zorčič presmučala južno steno Cime Padeon (2862 m) v skupini Monte Cristallo. Smučati sta začela v škrbini Padeon in prvo polovico smeri presmučala po širokem ozebniku, potem pa nadaljevala levo na odprta snežišča v steni in spust končala po ozki grapi. Ocenila sta ga IV+, 700 m. Isti dan je Ogrinec s telemark smučmi smučal po zahodnem pobočju Piz Boe (3152 m); III+, 300 m. Razmere so bile slabe, sneg je bil poledenel, le na južnih pobočjih se je čez dan zmehčal.

(AB)

Solo vzpon v severni steni Skute
Tone Škarja, soavtor smeri Trikot in Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, Direktne v Štruci, Kamniške v Koglu, himalajec itd. je 8. februarja v severni steni Skute preplezal Severni steber z Varianto po desnem rebru (III—IV, 500 m). Plezal je tri ure, potem pa sestopil nazaj čez steno po Grapi (II, 500 m) v dveh urah. Razmere na tej dobri turi so bile fine.

(AB)

Izbor za Šiša Pangmo
Smučarska odprava »Šiša Pangma ski 8000«, ki bo trajala od začetka septembra do sredine oktobra, bo imela tele člane: za vodjo bo Matej Kranjc, njegov namestnik in zdravnik bo Iztok Tomazin, člani pa Luka in Drejc Karničar, Dejan Ogrinec in Urban Golob, v rezervi pa je Andrej Zorčič. Še vedno pa iščejo kamermana z alpinističnimi izkušnjami.

(AB)

Zimski alpinistični tečaj
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS prireja zimski alpinistični tečaj na Komni, ki se bo začel v nedeljo 28. t. m. ob 19. uri in trajal do 6. marca. Odseki naj prijave pošljejo do 18. t. m. na Planinsko zvezo Slovenije. Razpis velja tudi za alpinistične inštruktorje.

(AB)

Dve smeri v Škarjah
V soboto 30. januarja sta Janko Oprešnik (AO Impol) in Jasna Bratanič (Akademski AO) v gosti megli in rahlem sneženju preplezala Vzhodno grapo Škarij in sestopila po poti čez Škarje. Zaradi goste megle in novega snega je bila orientacija zelo težka. Okoli dvanajstih pa se je megla dvignila in sta vstopila še v Marjetico desno od Vzhodne grape. Razmere so bile do predzadnjega raztežaja pod amfiteatrom solidne, le tud in tam je manjkalo malo ledu. Predzadnji raztezaj pa je terjal dosti truda; v dobrih razmerah je tu led z naklonom 75—90°, zdaj pa v sredi skoka ni bilo ledu in sta ta del morala preplezati tehnično (A1). Smer je visoka 400 m, težka pa je bila V, 75-90°/35-55°, trije metri pa A1. Po podatkih, ki jih ima Janko Oprešnik, je bila to šele druga ponovitev. Sestopila sta po Vzhodni grapi.

(AB)

V Kamniških in Ospu
Klemen Mali in Robert Poličnik (AO Kamnik) sta 24. januarja ponovila Sanjsko potovanje v južni steni Štruce. To je letos že druga ponovitev, v celoti morda tretja. Na ključnem mestu, ki je sicer VII, si je Poličnik pomagal s klinom (VI+, A0), Mali pa je kot drugi splezal prosto. Ocena je potemtakem VI+, A2/V, A0. Plezala sta pet ur, stena je povsem suha, jima je pa zato godel veter.
Klemen Mali in soplezalec pa sta že 29. decembra lani preplezala Kramar-Močnikovo v Vežici v štirih urah. 5. februarja sta Klemen Mali in Katarina Vovk (AO Železničar) v Koglu preplezala Spominsko Zajcu in Šolarju, naslednji dan pa Zajedo v južni steni Skute. Tudi ta stena je kopna, v gojzarjih je bilo treba samo čez snežišče pod votlino. V Ospu sta Klemen Mali in Jože Hribernik (AO Kamnik) ponovila Vražjega Roberta, Mali in Janez Cerar (AO Domžale) pa Netopirja (VII/VI+). Klemen Mali pa je soliral še Medota.

AB

Februarski Planinski vestnik
Letošnjo zadnjo februarsko soboto bo minilo sto let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki se je po vojni preimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije. Temu visokemu jubileju je velik del posvečena februarska številka Planinskega vestnika, glasila slovenske planinske organizacije. Predvsem se v njem predstavlja pet še živečih predsednikov naše planinske organizacije - od desetih, kolikor jih je bilo v vsej njeni zgodovini na njenem vrhu, poleg sedanjega predsednika Andreja Brvarja še arhitekt Vlasto Kopač, dr. Miha Potočnik, inž. Tomaž Banovec in Marjan Oblak; razen Brvarja, ki razmišlja o prihodnosti, se bivši predsedniki ozirajo bolj v čase svojega predsednikovanja. Stoletnici slovenske planinske organizacije sta posvečeni - ob vseh že izšlih — Še dve planinski knjigi, »Človek — gora — poezija«, ki izide v založniški navezi Planinske založbe Slovenije in Založbe Mihelač, in Planinski pozdrav Matjaža Deržaja, ki izide prav tako te dni v založbi Mladika iz Ljubljane. O malo znanih delih slovenske planinske zgodovine pripovedujeta še dva prispevka v 2. številki Planinskega vestnika: o slovensko-argentinski odpravi na Celinski led leta 1963 (doslej o delovanju slovenskih gornikov iz Argentine pri nas ni bilo primerno pisati, ker so bilo zvečine politični emigranti iz druge svetovne vojne), in o poti solčavskega kaplana Antona Fišerja na Ojstrico pred 120 leti. Tako kot v vsaki številki PV pa je tudi v tej vrsta planinskih reportaž, zapisov in aktualnih novic, ki jih prebira - po nakladi sodeč - vse več ljubiteljev gorskega sveta.

Drugačen tip gorniškega vodnika
Prvega marca bo izšla knjiga Andreja Stritarja 111 izletov po slovenskih gorah. To bo tip vodnika, ki ga evropska gorniška tradicija že dolgo pozna - izborni vodnik, ki planinskemu bralcu predstavi najbolj zaželjene gorniške cilje ne le s tekstom, kratkim in preglednim informiranjem, ampak tudi ali pa predvsem s fotografijami in skicami. Izbor je narejen po estetskem in različnih težavnostnih ključih, tako da ustreza različnim planinskim slojem. Zajema vse vrste gorniških ciljev - od nekajurnih družinskih potepanj po alpskih predgorjih do večdnevnih družinskih potepanj po alpskih predgorjih do večdnevnih visokogorskih že napol alpinističnih tur, od spomladanskih izletov do zimskih vzponov. Težavnost je delno zajeta že v zemljepisni razporeditvi vzponov v knjigi, posebej pa na izbor po težavnosti opozarja poglavje na koncu. Gorniku, ki si želi izbrati turo ne le po estetski vrednosti, ampak tudi po težavnosti, je z njim prihranjeno dolgotrajno brskanje po knjigi. To poglavje ima tudi planinsko vzgojni namen, ker lahko bralca-planinca razvojno usmerja od obvladovanja najlažjih do vedno težjih ciljev.
Veliko vrednost ima zelo pregledna in informativna oblika vsakega opisa. Že v glavi so zbrane osnovne informacije o izletu: višini, zahtevnosti in estetski značilnosti, nadaljnji stolpci pa vsak posebej na kratko povejo vse o izhodišču, poteku poti, sestopu (te rubrike smo bili vajeni predvsem v alpinističnih vodnikih), vi-šinski razliki, po kateri si lahko hitri ali počasni hodci sami izračunajo trajanje ture, za povprečne pa je rubrika Dolžina ture; posebej je priporočen še najprimernejši letni čas, drugi vodniki in zemljevidi in še enkrat natančnejši opis težavnosti. Tako pregledne razčlenitve vzpona nam naši ostali planinski vodniki že dolgo več ne ponujajo.
Prvovrstna novost pa so risbe ali skice poti, ki predstavljajo goro z izhodiščem, ter profesionalne fotografije Janeza Skoka. Na risbah je označena pot vzpona, s tem pa vsaka pot postane jasna in pregledna tudi onemu, ki je v danem kraju prvič. Tako se zdi, da manj sitni planinec kaj več od vodnika že ne ve pričakovati.
Do izida, 1. marca 1992, se da to odlično knjigo naročiti za 20 odstotkov ceneje, za 3120 tolarjev, na naslov SIDARTA, Cerkova 9, 61113 Ljubljana ali na telefon 061/482-240.

ALEŠ BJELČEVIČ

Iz oddaje »Tomo Česen predstavlja«
Avtor Tomo Česen in Matjaž Fistravec bosta danes na 1. programu TV Slovenije v 5. oddaji iz serije »Tomo Česen predstavlja« pokazala plezalno področje Red Rocks v bližini Las Vegasa in svetovno znani Joshua Tree pri Los Angelesu. Med drugim je Tomo Česen v Red Rocksu opravil zelo zahteven solo vzpon, ki je del tistega, ker si boste danes v okviru Tele M (ob 18.10) lahko tudi pogledali.

Slavje s priznanji
V torek 23. t.m., ob 18. uri bo v dvorani SMELT tradicionalna podelitev priznanj najuspešnejšim (alpinistom, plezalcem in smučarjem pa tudi pokroviteljem) z razglasitvijo najpomembnejših dejanj v preteklem letu, ki bo letos še posebej slovesna, saj bo združena s proslavo 30-letnice komisije za odprave v tuja gorstva PZS.
Posebni priznanji za izjemen doprinos k razvoju našega odpravavarstva bosta prejela Pavle Šegula, ki je 1963 z izredno načrtnostjo zastavil delo KOTG in jo dolga leta tudi vodil, ter njen načelnik v zadnjih letih, v obdobju torej, ko je doživela ta aktivnost nesluten razmah, Tone Škarja, (med obema je komisiji načeloval le še Aleš Kunaver, ki pa je žal že pokojni).
V slavnostnem delu sporeda bo projekcija odlomkov iz ekspedicijskih filmov, izbrane tekste bosta brala dramska umetnika Boris Cavazza in Dare Valič, za glasbeni del bo poskrbel Miha Kralj, prireditev pa bo povezovala Marjeta Keršič-Svetel.

FRANCI SAVENC

V znamenju Jalovca
Današnja oddaja »Gore in ljudje« — Tako smo se že navadili na nje, da se najbrže večina sploh ne zaveda, ko-liko časa smo tovrstne zaman pričakovan! - bo posvečena 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. In tako kot je v znaku Planinske zveze Slovenije osreden lik Jalovec, bo »igral glavno vlogo« tudi v tej oddaji, ki se bo na prvem programu TV Slovenije pričela ob 20.30. Za uvod so uporabili besede Andreja Bega iz Planinskega vestnika »kako je s hojo v gore?«. Posebej za to oddajo so gorniki iz Gornjesavske doline »uprizorili« (snemalec je bil seveda Janez Hrovat, režiser pa Staš Potočnik) prvi zimski pristop na Jalovec, ki so ga sicer 23. decembra 1900 opravili dr. Kugy in tovariša, pod vodstvom nenadkriljivega Komaca in Ojcingerja. Redaktorica Marjeta Keršič-Svetel je iz arhivov izbrskala kratek 35 milimetrski črnobel film »Vzpon (na Jalovec)«, ki ga je davnega 1958 posnel Viki Pogačar pod režijskim vodstvom prof Mirka Mahniča in ob tehnični podpori tedanjega AO Univerza (kasneje Akademski AO). Seveda pa ne bodo manjkale tudi običajne rubrike, od razdelitve nagrad in zastavitve novega vprašanja, do koledarja akcij idr.

FRANCI SAVENC

  15.02.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti