Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 09.02.1993

Delo, Šport: ... Vzpon v Triglavu

Imeniten dosežek dveh članov AK Vertikala, ki sta preplezala kombinacijo Direktne na Črni graben in zgornjega dela Skalaške smeri
Miha Vreča in Mare Vrevc (AK Vertikala) sta 28. in 29. januarja preplezala kombinacijo Direktne na Črni graben in zgornjega dela Skalaške smeri.
Plezati sta začela v četrtek ob devetih dopoldne in do noči priplezala v Črni graben ter potegnila še štiri raztežaje do police, primerne za bivak. V tem delu stene sta ves čas plezala v snegu in včasih v ledu. Razmere so bile solidne, varovanje pa je bilo zelo slabo. Sneg je imel v vsaj sto metrih stalno naklonilo od 75° do 80°, nekje pa celo 90°, vendar bi se dalo to mesto morda obplezati. Za varovanje sta uporabljala tri snežne aluminijaste kotne profile, dolge od 25 do 30 cm, včasih sta zabila še kakšen ledni vijak, toda ti so bili bolj kot ne neuporabni.
Naslednji dan sta plezala po Črnem grabnu do zapore, do tam, kjer vanj pride Spominska Zorčeva smer v Črni steni; vmes je bil še en raztežaj z okoli 85°. Pod zaporo sta zavila desno in po razu prišla do Ladje v Skalaški. Ta del sta ocenila V+, 60°. Plezanje je bilo kombinirano, ker pa so bile menjave ledu in skale zelo pogosto, sta skoraj ves čas plezala v derezah. Ladja je bila kopna, tej pa je spet sledilo kombinirano plezanje z nekoliko slabšimi razmerami v sipkem snegu. Do noči sta prišla na vrh in sestopila po Bambergovi.
Ker je bil sneg na poti sipek in ker marsikje manjkajo jeklenice, sta še enkrat bivakirala. V noči na 30. januar je začel naletavati sneg, ki ga je nesel severni veter, zato so se razmere v kopnih delih stene utegnile poslabšati.
Padlo ga je deset centimetrov.
Med vzponom sta plezala oba z nahrbtniki, saj na žimarjenje zaradi slabega varovanja ni bilo misliti. Smer ocenjujeta ED, 90°, V+/60-800, IV, A0, 1000 m; obenem pa predlagata oceno še v kanadski lestvici, ki se za ledne ture uveljavlja v zadnjem času: IV-V (za zahtevnost, vključujoč dostop in sestop) in 5 (za tehnične težave). Sicer je najvišja ocena v tej lestvici VII/ 7. Članek, ki komentira to lestvico, bo verjetno izšel v Alpinističnih razgledih.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Še enkrat Srednji vrh
Po lanskem vzponu, ki so ga poimenovali Nevzgojeni otrok (V-/IV, 200 m), sta Damjan Slabe in Izidor Tasič, ki jima je tokrat delal družbo še Mire Steinbuch (vsi so člani AO Matica), še enkrat obiskala severno steno Srednjega vrha (1979 m) v Begunjščici. Ni sicer še dokončno razjasnjeno ali je njihov vzpon (povsem) prvenstven, toda ker se jim je ta konec zelo priljubil, so preplezali (24. januarja 1993) še sme;, ki so jo poimenovali Biljard (IV/HI), vodi pa nekoliko desno od njihove prve smeri, po žlebovih in zajedah v osrednjem delu stene.

Zbornik planincev — grafičarjev
LJUBLJANA - Te dni je ob stoletnici Slovenskega planinskega društva izšla dragocena publikacija z naslovom Zbornik planincev — grafičarjev. Zbral in uredil ga je Jože Gašparič, izdalo pa Planinsko društvo Delo. Gre za za ličen in vsebinsko izredno bogat prispevek k naši planinski zgodovini — tokratni, vidika planincev — grafičarjev, katerega prispevka k razvoju planinstva pri nas že od nekdaj ni bilo mogoče spregledati. Publikacijo odlikujeta tudi velika preglednost in širši pristop, zaradi česar ne bo mikavna zgolj za planince
— grafičarje, marveč tudi nasploh za planinsko srenjo. Ne manjka tudi slik in ilustracij, ki vrednost publikacije samo še povečujejo.
Zbornik je izšel v nakladi 500 izvodov, za ceno 200 SIT pa ga je mogoče naročiti pri PD Delo, Ljubljana, Dunajska 5

(E. B.)

Grape in slapovi
V arhivu Bojana Pollaka se skrivajo številni zanimivi podatki, prenekateri znani le njemu in njegovim tovarišem. Za tokrat je dal — zaradi aktualnosti — na voljo nekaj o lednem plezanju, večinoma prvih vzponih v zaledenelih vesinah nad Kamniško Bistrico.
Vzhodni del Hudega konca je v spodnjem delu iz vodnonepropustnih kamnin, zato je tu več manjših vodotokov, ki v hudem mrazu zmrznejo. Tako nastanejo zanimive »ledne smeri«, ki imajo sicer majhno povprečno naklonino. vendar po več (krajših) strmih odstavkov, zanimive za lahek trening. Grapo južno od Jerinega skoka sta prva preplezala Primož Brišnik in Bojan Pollak drugega dne preteklega meseca.
Po svoje zanimiva je tudi dolina Konjske (doline, Konjščice), ki loči Ravni hrib od masiva Velike planine. V njo vodijo le lovske in gozdarske poti, zaradi deloma dolomitne zgradbe masiva nad njo, je v zgornjem koncu nekaj vodnih izvirov »curl«, ki pozimi včasih lepo zamrznejo. Konjsko grapo, glavno, tisto v katero se zlivajo vsi vodni viri, sta tako kot »Prvo levo« in »Drugo levo« ista dva preplezala teden dni kasneje.
Bojan Pollak je tudi avtor dveh kratkih smeri v vzhodni steni južnega grebena Grintovca. Smer štirih mušketirjev je z Brišnikom, Kobavom in Trunkom plezal 26. decembra, Smer bušmanov pa dan pozneje. Obe sta južno od PVZ: treba se je potruditi v Zgornje Jame in še naprej po izrazitih grap in žlebov, levo od velikega melišča. Smeri sta zanimivi predvsem pozimi, ko so grape polne trdega snega in ledu.

(F. S.)

Dogodki, ki so vplivali na slovenski alpinizem
Bohinjski alpinizem je zapustil sledove na številnih področjih, čeprav je o njem slišati bolj poredko, kar velja še posebej za zadnji čas

LJUBLJANA — S prijatelji do vsepovsod ugotavljamo, da mineva (tudi) čas klasičnih alpinističnih odsekov. Tako nekako je v biltenu AO Bohinj zapisal njihov (nekdanji) večletni načelnik Martin Šolar, ko se je lotil širšega prikaza alpinizma v Bohinju in še posebej »odseka, ki sedaj le še nekako životari«. Toda občasno — kot kak skrivnostni duh — uide iz steklenice in takrat se dogajajo stvari, ki ostanejo zapisane v zgodovini našega gorništva.
Več kot dvesto let mineva, odkar so »Štirje srčni možje« iz Bohinja prišli na vrh Triglava. Ivan Žan je bil bohinjski kaplan, ko se je 1872 lotil ustanavljanja planinske organizacije, pa mu birokracija (in še kaj) tega žal ni dovolila. Škantar, Šest po domače, je že 1869 »popravil naravo«, ko je na najtežjih mestih zavaroval pot z Ledin. Taisti je potem med Malim in Velikim Triglavom izklesal nekaj stopov. Tudi številni naši prvi gorski vodniki so bili Bohinjci. V njihovem »kotu« je bila doma prva ženska, ki se je povzpela na vrh našega očaka. Na Ledinah pod Triglavom so zgradili najprej postojanko Triglavski tempelj, leta 1894 pa so v Bohinju odprli še prvo planinsko kočo Slovenskega PD - Orožnovo pod Črno prstjo. Na njihovih, snežnih poljanah so bile tudi prve smuške tekme (1921). Janko Ravnik, pod čigar predsedstvom se je razživel Turistovski klub Skala, je bil doma v Bohinju. In tako bi lahko naštevali osebe in dogodke iz bolj ali manj daljne preteklosti - kar pa tokrat ni naš namen — še kar nekaj časa; konec koncev je bil z Gorjuš doma tudi Joža Čop pa še kdo.
V razvoju »bohinjskega alpinizma« je imel pomembno vlogo France Ceklin. V šestdesetih letih sta utirala pot v najbolj plodna leta njihovega alpinizma brata Tine in Joža Mihelič. Njuni nasledniki so prvi pozimi preplezali Zlatorogove police, prvi presmučali severno steno Triglava (po Slovenski smeri) in potegnili še številne prvenstvene smeri.
V zadnjem desetletju ne dosegajo več vrhunskih vzponov, vendar še vedno pridno plezajo, smučajo tudi po strmih grapah in vesinah, jadrajo z gora pod kupolami padal ... Ob tem pa jim ne manjka tudi idej za aktivnosti, ki spremljajo alpinizem, čeprav se večinoma niti ne dogajajo v gorah. Marko Šurc je že 1981 izdal prvega iz serije naših alpinističnih vodni(č)kov Bohinjske stene. 1984 so člani AO Bohinju in Gorje odigrali prvo »uradno« hokejsko tekmo na Črnem jezeru. Isti so pripravili tudi enega prvih alpinistično-smučarskih rallyjev pri nas. 1987 so začeli (v OŠ Bohinjska Bistrica) z deli na prvi umetni plezalni steni v (takratni) Jugoslaviji. Bohinj'89 je bila ena najbolj odmevnih plezalnih tekem na naravni skali pri nas. In - da omenim samo še zadnje — njim pripada tudi primat v organiziranju hitrostnih tekmovanj v lednem plezanju. Že pred letom dni so prvič umetno zaledenili Skalco, letos pa so uspešno izvedli še prvo uradno tekmovanje (podobnih je bilo tudi v svetu še zelo malo).

FRANCI SAVENC


Nemogoče se je bilo ogniti prav vsem čerem
Nova kategorizacija razvršča vrhunske športnike v šest razredov - Seznami za leto 1993 z zamudo

LJUBLJANA — Strokovni svet za vrhunski šport je imel obilo težav pri pripravi prvega slovenskega pravilnika o kategorizaciji športnikov, ki ga je na torkovi seji sprejelo predsedstvo športne zveze Slovenije. Težko je bilo slediti pospešenemu prodoru slovenskih športnikov na mednarodno sceno in oceniti njihovo pravo vrednost, še težje pa uskladiti razmerja med posameznimi športnimi panogami, saj jih s kriteriji niso želeli razvrstiti po pomembnosti ali uspešnosti. Izključni namen je omogočiti vrhunskim športnikom statusne ugodnosti, ki bi jih lahko pripeljale do še večjih uspehov.
Slovenski športniki so razdeljeni v kategorije že od leta 1974, vendar z izjemo perspektivnih športnikov in športnikov republiškega razreda izključno po jugoslovanskih kriterijih. Po osamosvojitvi je ŠZS nemudoma začela s pripravo lastnega osnutka na pripravi predlogov panožnih zvez, toda takšna oblika priprave ni prinesla željenega uspeha. Na lanskem zasedanju skupščine ŠZS so zato sklenili pripraviti kriterije po zgledu nekdanjih zveznih, kar pa ob pomanjkanju informacij o vrednosti naših športnikov v mednarodnem prostoru in precejšnji zmedi v domačih prvenstvih še zdaleč ni bila lahka naloga. Primerjava dosežkov različnih športnih panog je bila vsekakor najtežja kost. Lahko primerjamo, recimo, 3. mesto na državnem prvenstvu v sankanju ali alpskem smučanju, če se omejimo zgolj na zimske športe? Tudi v samem alpskem smučanju lahko zasledimo podobne nesmiselne primerjave vrednosti domačih uspehov v slalomu in smuku.
Popolno upoštevanje absolutne slovenske in mednarodne kakovosti, razvitosti ali številčnosti zvez, odmevnosti oziroma tržne uspešnosti je skorajda nemogoče, kljub temu pa so se poskusili ogniti vsem čerem in pripraviti sezname za uveljavljanje statusnih pravic, kot so zdravstveno varstvo, financiranje priprav in nastopov, pokojninsko, invalidsko in nezgodno zavarovanje, štipendije, urejanje stanovanjskih problemov, in pogojev pri šolanju in služenju vojaškega roka. Po najnovejši kategorizaciji, ki je bila sprejeta v torek, vendar z veljavo od 1. januarja 1992 do konca letošnjega leta, kar pomeni, da bodo morali na podlagi lanskih dosežkov naknadno pripraviti sezname za letošnje leto, bodo vrhunski športniki razvrščeni v šest razredov.
Najvišji je vsekakor častni naziv zaslužnega športnika, ki pa ne prinaša nikakršnih statusnih pravic. Doživljenjsko ga podeli skupščina ŠZS na predlog ustrezne panožne zveze in mnenja strokovnega sveta za vrhunske dosežke in izjemno uspešno športno kariero. Preostalih pet kriterijev zajema športnike v treh članskih in dveh mladinskih kategorijah, pri čemer se discipline olimpijskega programa strogo ločijo od neolimpijskih disciplin. Kategorije mlajših in starejših dečkov niso zajete, ker naj bi bil pri njih poglavitni namen treninga vzgoja in ne športni dosežek za vsako ceno. Športnik svetovnega razreda postane posameznik, ki je osvojil kolajno na olimpijskih igrah, svetovnih ah evropskih prvenstvih, končni razvrstitvi svetovnega pokala oziroma je dosegel svetovni ali evropski rekord v disciplinah rednega programa olimpijskih iger. Status traja štiri leta. Naziv športnika mednarodnega razreda se pridobi za dve leti na podlagi uvrstitve na OI, svetovnih ali evropskih prvenstvih, sredozemskih igrah, univerziadi, svetovnih pokalih, grad prix mitingih ter svetovnih in evropskih rang lestvicah. Za nekoliko slabše uvrstitve na največjih mednarodnih tekmovanjih in najvišje podvige na državnih prvenstvih ter slovenske rekorde se za eno leto podeli status športnika državnega razreda, kolikor trajata tudi statusa za najvišje dosežke mlajših in starejših mladincev, za športnike perspektivnega oziroma mladinskega razreda.

(B. E.)
PO 8/3-93

 

  09.02.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti