Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 11.01.1993

Delo, Šport: ... Furlan in Požgaj čez vzhodno steno Monte Rose

Prvi zimski vzpon po smeri Per la Via Francesca Schranz v Nordenau - Pet ur za 100 metrov
26. in 27. decembra 1992 sta Vanja Furlan in Zvonko Požgaj (AO Železničar) opravila ponovitev smeri Per la Via Francesca Schranz v Nordenau (4609) v vzhodnem ostenju Monte Rose. Visoka je 1570 metrov, plezala pa sta šestnajst ur. Smer sta 18. avgusta 1991 prva splezala domačina iz Macugnage Marco Perini in Claudio Schranz.
Ker sedežnica iz Macugnage ni vozila, sta morala Furlan in Požgaj do bivaka Marinelli peš. Tja sta prišla zvečer 25. decembra, prespala in naslednji dan počivala. Vstopila sta 26. 12. ob, 22.15 in do 8. ure naslednjega dne preplezala 1370 metrov stene, ki so manj zahtevni, saj gre za plezanje po 50 do 60° strmem ledu. Največje težave smeri so v zadnjih dvesto metrih pod vrhom. Tu je bilo plezanje kombinirano, z lednimi odstavki do 70°, višje pa je bila skala s težavami do IV, vendar na debelo pokrita s prhkim snegom. Za teh dvesto metrov sta rabila več kot šest ur, od tega pet ur za zadnjih sto metrov. Na vrh sta prišla ob 14 uri in v treh urah sestopila po eni od variant Marinellijeve smeri nazaj do bivaka.
Snežne razmere do vršnih sto metrov so bile odlične, v skalnem delu pa je bil slab prhek sneg; tu ju je oviral še mraz (-15° C podnevi na soncu) in veter. Med vzponom sta imela radijsko zvezo z avtorjem smeri Claudijem Schranzem, smučarskim učiteljem in gorskim vodnikom iz Macugnage; z njegovo pomočjo sta tudi našla bivak Marinelli, ki je bil popolnoma zasnežen.

ALEŠ BJELČEVIČ

Vrv v Prisojniku
Tomaž Jakofčič in Vlado Jurekovič sta v Prisojniku plezala Desni slap. Razmere v steni so zelo slabe, marsiketari slapovi niso niti zamrznjeni, na polici, ki vodi v desno k sestopni grapi, pa sta se celo morala varovati, saj je le-ta pokrita s tanko plastjo suhega snega. Pri abzajlu sta v steni pustila vrv. Ponavljalcem za sestop priporočata dvojno vrv in obenem prosita morebitnega najditelja, naj pobere njuno vrv in poklice Vlada Jurekoviča po telefonu 573-404.

(A. B.)

Zimski vzpon v Himalaji
Janko Oprešnik in Danilo Tič sta 9. decembra lani prva pozimi ponovila smer Lowe-Kendal
Vzhodni Lobuce (6119 m) leži v območju Mt. Everesta v Kumbu Himalaji, nasproti jugozahodne stene Everestovega soseda Nuptseja. Hrib spada med zahtevne vrhove za treking, za katerega pa je potrebno le dovoljenje za vzpon na vrh.
Odprava, ki jo je organiziral Alpinistični odsek AO Impol iz Slovenske Bistrice, je odšla na pot 25. novembra 1992 z Dunaja. V Katmanduju se je plezalcema in spremljevalcem pridružil še sirdar Rai Bipin. Iz Lukle so odšli 1. 12., v bazo v naselju Lobuče (4930 m) pa so prišli 5. 12.
Po krajši aklimatizaciji sta 9. decembra Janko Oprešnik in Danilo Tič vstopila v vzhodno steno Lobučeja v smer Lowe-Kendal, ki poteka v območju ozebnika v levem delu stene. Smer je visoka 600 metrov, prva plezalca pa sta jo ocenila s TD in škotsko 5. Smer je predvsem ledna z vmesnimi kombiniranimi odstavki. Plezala sta do roba stene in za vzpon porabila dvanajst ur. Zaradi hudega mraza se je Oprešniku že v prvem raztežaju zlomilo kladivo nove Campove bajle. Temperatura je bila -30°C, led je bil trd kot steklo in se je lomil v velikih ploščah.
Sestopila sta po jugovzhodnem grebenu (40-50°). To je bil prvi zimski vzpon po tej smeri; v Nepalu se zimska sezona namreč začne 1. decembra.
Ker je Oprešnik med vzponom nekajkrat snel rokavice, je na levi roki dobil omrzline, zaradi katerih se je odprava odpovedala drugim vzponom in odšla domov.
Vzhodni Lobuče je bil prvič preplezan 25. 4. 1984 po jugovzhodnem grebenu (L. Nielson in Šerpa Ang Glajzen), v vzhodni steni pa so smeri Lowe-Kendal iz leta 1986, Ave Marija, ki so jo med 4. in 9. oktobrom 1990 plezali Čehi, vzhodni greben pa sta leta 1985 prva preplezala T. Bebbler in Catherine Freer.
Odprava je bila izvedena z minimalnimi stroški, omogočili pa so jo Unior iz Zreč, Impol, Benex, Emmi-Lesnina, Map Triad in AO Impol.

ALEŠ BJELČEVIČ

Prva preplezala Boko
Boka, eden izmed naših najmočnejših slapov (napaja ga Kaninsko pogorje, eno najbolj vodnatih pri nas), se je dolgo upirala. Najdalj so jo hodili ogledovati ob vsakem malo močnejšem mrazu. Toda ledu, ki bi omogočil kolikor toliko normalen, vzpon ni bilo. V torek 5. t. m., torej zadnji, ko je bil res še »pošteno mraz«, pa se je posrečilo tudi to.
Slavko Svetičič (AO Idrija), ki je v tej zimi preplezal že 15 slapov, in Silvi Černilogar, član Soškega AO iz Tolmina, sta prišla pod slap že dopoldan. Toda ker je bil obsijan s soncem in zato ne »preveč« varen, sta vstopila šele ob 11. uri. Preplezala sta levi krak (nasprotni, pravzaprav leden nanos, ki ga pršenje vode ustvari na skalah, bo kaže moral se malo počakati, čeprav tudi take »probleme« ponekod že zmagujejo), in sicer v poltretji uri, ocenila pa vzpon s VI-. Kot vemo, je slap visok prek sto metrov; Peter Skoberne navaja v svoji knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije: »... večji del tolmuna je 106 metrov pod začetkom slapa.« Prvi raztežaj je bil zelo strm, tudi prek 90°, z ne dosti manjšo naklonino pa sta se spoprijela tudi v tretjem, zadnjem, kjer je bilo tudi ključno mesto. Le na sredi je bila naklonina komaj, 60, ponekod celo 50°. Ves čas sta pa se varovala v ledu in iskala najlažje prehode, zato sta spodaj tudi imela dve prečnici.

FRANCI SAVENC

Cordillera Huayhuash
Jan Kielkowski je le malo pred koncem lanskega leta izdal še zadnji, šesti, »andinistični vodniček« za Cordillero Huayhuash. V njegovi bibliografiji je sedaj zapisanih že 29 imen. Največ jih predstavlja Himalajo, skupine Čo Oju, Pumori-Taboče, Everest, Makalu in Kangčendzenga. V Karakorumu je opisal tri območja: Zahodni, Severni in Vzhodni Baltoro. V Andih je (zaenkrat) popisal skupino Huayhuash. In predstavil je seveda tudi domače poljske gore. V kratkem pa napoveduje že novo serijo za himalajsko področje Čamlang-Baruntse.

(F. S.)

Serija »Tomo Česen predstavlja«
LJUBLJANA - Z uvodno oddajo bosta danes na 1. programu TV Slovenija ob približno 18.30 (v okviru oddaje TV studia Maribor »Tele M«) Tomo Česen in Matjaž Fistravec začela drugo serijo oddaj »Tomo Česen predstavlja«. Vsi prijatelji plezalnega športa so se v lanskem letu v prvi seriji lahko spoznali z različnimi plezalnimi programi, druga serija pa bo postregla s predstavitvijo nekaterih najbolj znanih plezalnih področij v ZDA in Franciji. V naslednjih šestih ponedeljkih boste lahko spremljali lepote in zanimivosti Yosemitov, sledila bo oddaja o City of Rocks in področje Lake Tahoe, pokazala vam bosta park Arches in Monument Valley, skočila bosta v Red Rockes pri Las Vegasu in park Joshua Tree pri Los Angelesu, za konec pa bosta še dve oddaji iz plezalnih centrov v južni Franciji.

Razburljiva tekma na poledenelem slapu
Hitrostno plezanje po 35 metrov visokem zaledenelem slapu v soboto Pod skalco v Bohinju uspešno prestalo ognjeni krst. Od štirinajstih plezalcev v predtekmovanju se je osem najboljših pomerilo v paralelnem plezanju, v finalu pa sta se v dveh krogih nato spoprijela Slavc Svetličič in Janez Jeglič. Zmagal je, za pičlih sedem sekund, Janez Jeglič. Na fotografiji: proti Jegliču (desno) v tej tekmi Kolje (št. 14) ni uspel. (Foto: Joco Žnidaršič)

Jeglič zmagovalec na ledenem slapu Pod skalco
BOHINJ - Hitrostno plezanje po zaledenelem slapu je v soboto popoldne Pod skalco doživelo svoj ognjem krst. Več kot uspešno! Tako je mnenje tekmovalcev, organizatorjev in številnih gledalcev (bilo jih je več kot tisoč), ki so se zbrali v znanem zabaviščnem prostoru ob Bohinjskem jezeru.
Kar zadeva tekmovanje, je bil led prebit — umetno narejen slap je zdržal zahtevno preizkušnjo. Andrej Pikon je s prijatelji, večinoma iz bohinjskega AO, napeljal po skali šest jeklenih vrvi z razmikom pol metra. Po njihovi vpadnici so nato nekaj tednov polivali vodo. Ob primerno nizkih temperaturah je nastal 35 m visok slap z naklonino od 60 do 90 stopinj. V predtekmovanju so plezali do višine 30 m, spodaj pa je bil slap dovolj širok, da je omogočil hkratno plezanje dveh tekmovalcev. Alpiniste so varovali od zgoraj. Hitrost so računali z merilnimi napravami, ki jih uporabljajo pri smučanju. Prijavilo se je 13 alpinistov, med tekmo pa še Pavle Kozjek (Ljubljana — Matica) ki je kljub poškodbam stisnil zobe, se uvrstil v četrtfinale in bil na koncu peti.
Najboljših osem se je pomerilo v paralelnem plezanju, za katerega so veljala enaka pravila kot v paralelnem slalomu. V polfinale so se uvrstili Slavc Svetičič (Idrija), Janez Jeglič (Domžale), Janko Meglič (Tržič) in Bojan Leskošek (Lj.-Matica). Meglič je marsikoga prijetno presenetil, saj je po razburljivem plezanju za tretje mesto premagal Leskovška. Med finalnim nastopom vrhunskih mojstrov alpinizma, Svetičiča in Jegliča je gledalce zajela pravcata navijaška mrzlica. Izid je bil negotov do zadnjega udarca z lednim kladivom. Po dveh krogih (plezalca v drugem krogu zamenjata »progi«) je bil Jeglič boljši za pičlih sedem sekund.

Matej Šurc. foto: Joco Žnidaršič

  11.01.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti