Delo, Šport: ... Nekaj spustov kljub slabim razmeram
Zaradi pomanjkanja snega letošnja zima ni ugodna za ekstremne smučarske spuste in seveda ni presenetljivo, da je novic iz tega področja bolj malo. Dejan Ogrinec (AO Črnuče), Katarina Černe, Katarina Trontelj in Andrej Zorčič (AAO) so 7. t. m. opravili spust v vzhodni steni Male Mojstrovke. Smučali so po Zupančičevi smeri, kar naj bi bil po razpoložljivih podatkih prvi spust. Ocenili so ga IV -, 400 m (zgoraj s 5—, spodaj S 3).
Tri dni zatem pa so Rok Stanovnik (AO Črnuče), Katarina Černe in Andrej Zorčič (AAO) smučali po grapi med Slatno in Kredo (S stena) nad Planino v Lazu. Ocena III+, 300 metrov, mestoma S 4+.
Vzpon na Aconcaguo
Iz Južne Amerike se je vrnila četverica članov AO dr. Rastko Stojanovič, ki deluje v okviru PZ Beograd. Vodja Milisav Marinković in Radmilo Marić sta se na Aconcaguo (6959 m), najvišji vrh obeh Amerik, povzpela 14. januarja, Branko Padežanin pa štiri dni kasneje, medtem ko je Pavle Milošević zaradi slabosti odnehal malo pod vrhom.
Med novicami, ki so jih prinesli domov, je vsekakor najpomembnejša, da je potrebno od začetka letošnjega leta tudi za Aconcaguo plačati takso. Vsak udeleženec mora plačati 66 USD (v avstralskih).
Beograjski alpinisti so povedali, da je bilo alpinistov tudi letos zelo veliko. Zelo močna češkoslovaška ekipa (Šilhan in tovariši) je načrtovala ponovitev Jugoslovanske smeri v J steni. Toda zaradi slabih razmer v spodnjem delu so se raje odločili za Z steno in opravili 1. P. Argentinske smeri.
F. S.
10 mesecev za Himalajo
Španski alpinist Fernando Garido, ki je postal znan po solo vzponu na Čo Oju (8201 m), se je odločil za nov preskus. V družbi z Mirabel Villa bo skušal v 10 mesecih prepešačiti vso Himalajo. Pot ju bo vodila skozi pet držav Centralne Azije, skozi Butan, Sikim, Nepal. Indijo in Pakistan.
4X8000 v CD
V četrtek, 1. marca, ob 19. uri bo Viki Grošelj v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavil svojo lanskoletno uspešno sezono, v kateri je stopil na vrh štirih osemtisočakov: Čo Oju, Lotse, Everest in Šiša Pangmo. Vstopnice so že na voljo pri blagajni Cankarjevega doma.
T. Č.
Francoski padalci kot v Yosemitih
Skoki s padalom z roba ene od najmarkantnejših sten na svetu, prek 1000 metrov visokega El Capitana v Yosemitih v Kaliforniji, je že dolgo znana atrakcija. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi v Alpah nad Chamonixom. Zahodna stena Druja in vzhodna stena Capucina v pogorju Mont Blanca sta postali privlačni tudi za tovrstno dejavnost. Francozi takšne padalce seveda ne preganjajo, kot se to godi padalcem v Yosemitih. S povečanim številom tovrstnih nesreč pa bodo najbrž tudi v Franciji ravnali drugače.
Na vrsti je Makalu
Wanda Rutkiewicz, daleč najuspešnejša v vzponih na osemtisočake, se te dni odpravlja na svoj šesti cilj — na 8463 m visoki Makalu (na katerega pa se je že poskušala povzpeti). Francozinja Lilijana Barar, ki ji je nekaj časa sledila, se je 1986 ponesrečila med sestopom s K2, svojega tretjega osemtisočaka, o Belgijki L. Viviels, ki ima še edina za seboj tri osemtisočake, pa že nekaj časa ni nič slišati.
Naravnost iz oceana
Če ni drugih alpinističnih ciljev, so primerni tudi otoki. Tako so menili avstralski alpinisti in se spravili nad otočje Lord Huy, kakih 800 km severno od Sydneja. Eden od skalnatih otokov, na katerega so se povzpeli, se dviga kar 548 m visoko iz morja.
Ni bil kos severni steni Kanča
Francoz Eric Monier je lansko jesen poskušal opraviti solo vzpon prek severne stene tretjega najvišjega vrha na svetu, 8586 metrov visoke Kančendzenge. Do vrha je imel še kar veliko plezanja, saj se je moral obrniti na višini 7100 metrov.
Hiter vzpon na Pumori
Prek JV grebena, po njem je lansko leto doseglo ta 7161 metrov visoki vrh v neposredni bližini Everesta veliko odprav, se je nanj povzpel v 14 urah (vzpon in sestop) italijanski alpinist Marino Giacometti.
V Bercyju zmaga Hillove in Godoffa
Pred kratkim se je v Parizu končalo zdaj že tradicionalno tekmovanje v športnem plezanju za pokal Bercy, na katerega vsako leto povabijo najboljše športne plezalce na svetu. Tokrat je v ženski konkurenci nastopilo 10 plezalk, medtem ko jih je bilo pri moških na startu 12. Organizator si je izbral dokaj čuden sistem točkovanja, po katerem naj bi prišli do končnega zmagovalca. V začetku so se z izbranim sistemom vsi strinjali, toda na koncu je bil le-ta vzrok za splošno razburjenje. V omenjenem sistemu so tako točkovali dosežena mesta v posameznih fazah tekmovanja in tako dosežena višina oziroma razlika med tekmovalci ni bila odločilna.
Tekmovalci so polfinalno smer plezali na pogled, za finalno smer pa so imeli na voljo v njej trening pred tekmo. Glede na dosežena mesta iz obeh teh smeri so določili tekmovalce za superfinale, kjer so ponovno plezali na pogled. Po mnenju vseh bi moral glede na pokazano zmagati J. B. Tribout (v polfinalni smeri je bil prvi, v finalni peti'in v superfinalni spet prvi), toda na koncu je pristal šele na tretjem mestu, kar je bil seveda razlog za vsesplošno razburjenje (tudi gledalcev).
Poglejmo končni vrstni red. Pri ženskah je ponovno zmagala Američanka Lynn Hill in tako spet pokazala, da ji ta čas v svetu ni enake. Drugo mesto je zasedla Francozinja Isabelle Pattisier, tretja pa je bila njena rojakinja, zmagovalka lanskoletnega svetovnega pokala. Nanette Raybaut. Pri moških je zmagal Francoz Jacky Godoffe pred nemškim plezalcem Štefanom Glowaczem in Francozom J. B. Triboujem.
Drugi vzpon na Kongur
Leta 1981, koje angleška odprava opravila prvi vzpon na ta 7719 metrov visoki vrh v Tibetu, so člani japonske odprave v severni steni te gore izgubili tri svoje alpiniste. Na severno stran gore so se Japonci vrnili lansko leto z močno 16-člansko odpravo. Nad taborom 2 so Japonci plezali v treh navezah in vse tri so vrh dosegle med 7. in 11. julijem. Japoncem tako pripada drugi vzpon na Kongur.
Med najboljšimi vse večji prodor vzponov na pogled
Vzporedno s tekmovanji v športnem plezanju se je dvignila tudi kvaliteta tovrstnih vzponov - Robert Cortijo dvakrat v 8a+
KRANJ - Pred kakšnimi tremi leti je bilo med najboljšimi prostimi plezalci na svetu pravcato tekmovanje, kdo bo zmogel najtežjo med najtežjimi smermi. Z uvedbo tekmovanj v športnem plezanju pa seje večja pozornost ponovno usmerila k vzponom na pogled.
Do neke mere je bilo to seveda pričakovati, saj je bilo potrebno na tekmovanjih pokazati največjo sposobnost prav v takšnem plezanju. Potem ko je Ben Moon v začetku lanskega leta v Buouxu v Franciji opravil ekstremno zahteven vzpon in ga ocenil 8c, se pravzaprav v tej smeri ni več zgodilo kaj posebno revolucionarnega. Toda vzponi na pogled so ponovno postali zanimivi za plezalce in najboljši med njimi so dosegli odlične rezultate. O dogajanju v prvi polovici lanskega leta, zlasti iz francoskih plezališč, smo pred časom že pisali. Zdaj pa so na voljo tudi novice iz druge polovice leta.
V Verdonu je bil glavni Didier Raboutou, drugouvrščeni iz lanskega svetovnega pokala, ki je na pogled ponovil Crack Bourn Hue z oceno 7c+/8a, potem pa še težjo Graphique z oceno 8a/8a+. Pascal Faudou je bil tudi uspešen v Crack Bourn Hue, poleg tega pa je splezal še eno smer z oceno 7c+.
V Buouxu je med ženskami dobre vzpone opravila Nanette Raybaud. Na pogled je ponovila 6 smeri z oceno 7b. V malo manj znanem centru Russan pa je poleg smeri z oceno 7b splezala tudi Les Belles Idees, ki ima oceno 7c (IX).
Vsekakor pa je potrebno omeniti vzpone malega (po rasti seveda) Roberta Cortijoja. V Ceuseju je opravil odličen vzpon na pogled v 35 metrov visoki smeri Faces de Rats, ki ima oceno 8a+ (x-), poleg nje pa je v tem plezališču ponovil na takšen način še Le Femme Noire (7c+/8a). Poleg njega je Američan Scott Franklin ponovil Tenere (7c+), mladi Rafaele Cabane pa je poleg dveh smeri s težavami 7c splezal še Correspondance Imaginaire z oceno 7c+.
Poglejmo še, kaj se je važnega zgodilo v stenah Calanques. Nanette Raybaud je ponovila smer Barbidule z oceno 7b, Antoine Le Menestrel si je v obilici dela pri postavljanju smeri na raznih tekmovanjih le našel čas in v tem plezališču na pogled ponovil smer Ligalon z oceno 7c+, medtem, ko v Calanques vsi govorijo o odličnem vzponu, ki ga je opravil Robert Cortijo. Uspel mu je vzpon na pogled v smeri La Course des Nuages, ki ima sicer oceno 8a+, nekateri pa kljub temu menijo, da so v tej smeri težave bolj blizu 8b kot pa 8a+.
In kam bi v tako kvalitetnem pregledu vzponov na pogled lahko uvrstil naše plezalce? Za sedaj bi lahko med zgoraj navedene vzpone zapisali le vzpone Marka Lukiča, ki je lansko jesen v Verdonu na takšen način splezal tri smeri z oceno 7c+ (o čemer smo takrat tudi pisali) in vzbudil odobravanje med poznavalci tega izredno znanega in obiskanega francoskega plezalnega centra.
TOMO ČESEN
Razpis za republiški zimski tečaj
Vsakoletni republiški začetniški zimski tečaj, ki ga prireja komisija za alpinizem pri PZS. bo letos od 25. (začetek ob 19. uri) do 31. marca (zaključek ob 12. uri) v Domu na Komni. Cena tečaja je 1400 dinarjev in ker KA še ne ve, koliko denarja bo imela v letošnjem letu. za sedaj ne more pomagati pri financiranju. Prijave z osnovnimi podatki tečajnikov (ime in priimek, naslov, poklic in alpinistični staž) je potrebno skupaj s potrdilom o vplačilu stroškov (plačate ga na račun PZS št. 50101-678-47046 s pripisom »za tečaj na Komni«) poslati na PZS do 10. marca.
Na tečaju bo poudarek na gibanju po gorah v zimskih razmerah, plezanju lažjih smeri in turnem smučanju, zato morajo imeti tečajniki poleg osebne tudi popolno zimsko tehnično opremo (cepin, dereze, čelado, plezalni pas in nekaj vponk, vrv, pomožne vrvice, smuči, po možnosti tudi kože za smuči, spalno vrečo, gorilnik in kompas). Razpis KA za tečaj na Komni velja tudi za inštruktorje in tehničnega vodja.
SZ greben Nuptseja še ni splezan
Izredno markanten SZ greben Nuptseja (7855 m) tudi po lanskoletni sezoni ostaja še naprej nepreplezan, čeprav je bil Ral Dujmovits, vodja nemške odprave, blizu uspeha. Po grebenu je dosegel vrh SZ vrha (7742 m), 2. novembra, kar je sorazmerno pozno za pomonsunsko obdobje. Najbrž je bil to tudi vzrok, da odprava ni opravila še kakšnega poskusa doseči glavni Vrh.
Lansko jesen nihče na Daulagiriju
Kar sedem odprav je v jeseni poskušalo na 8167 metrov visoki Daulagiri. Vsi so plezali po normalni smeri prek SV grebena, le španska odprava je poskušala v zahodni steni. Na normalni smeri je snežni plaz terjal življenje dveh Šerp, vodja Španske odprave Francese Dalmases pa je izginil brez sledu, koje poskušal iz tabora na 7600 metrih sam splezati na vrh.
Anketa med tekmovalci v plezanju je dala vrsto zanimivih pobud
Že v začetku leta bi morali biti določeni datumi tekem - Poskus s serijo mednarodnih tekmovanj Alpe-Jadran
LJUBLJANA — Anketiranje plezalcev - tekmovalcev je (ob povsem statističnih podatkih, ki smo jih večino že priobčili), dalo tudi nekaj zanimivih pobud, ki bi jih veljalo, če že ne drugega, vsaj temeljito analizirati in ugotovitve tudi predstaviti. Precej opomb se nanaša na koledar akcij, še posebno tekem. Za realno načrtovanje priprav bi morali vedeti natančne datume že (vsaj) v začetku leta! Toda razen za zagrebški Art Rock, ki naj bi bil 7. in 8. aprila (lani je bil 25. in 26. marca), za druge uradno še ni nič znanega.
Isto velja za morebitne spremembe pravil pokalne serije ... Kdaj bodo tekme v tujini, ki naj bi se jih (vsaj načelno) udeležili naši predstavniki, pa bi zanimalo verjetno tudi organizatorje. Torej ni brez vzrokov nekdo zapisal: »Hitrostno plezanje je kot okleščeno drevo.«
Zanimiv je eden izmed odgovorov na vprašanje, ali bi bil za ekipna tekmovanja: »Športno plezanje je izrazito individualni šport, zato svojih uspehov in porazov ne nameravam posojati ali vsiljevati nikomur, ne želim si pa tudi, da bi jih meni posojali drugi.«
Veljalo pa bi razmisliti o tekmovanjih med odseki (ali kot plezalci vse raje pravijo - klubi) ali pa mesti, območji ... Navajeni smo že na udeležbo Tržačanov, toda zakaj ne bi poskusili serijo Alpe-Jadran. Za taka mednarodna tekmovanja bi lažje zbrali tudi sredstva. Če bi veljalo katero hkrati tudi za jugoslovanski pokal, pa tudi ničesar ne izgubimo. Miha Kuhar predlaga nekaj nagrad, ki bi jih podelili konec leta. Kekca (maskoto prijateljstva, pomoči) tekmovalcu, ki bi se izkazal v fair playu in Bedanca tistemu, ki bi najbolj kršil pravila po-štene igre, »Veverico« organizatorju tekmovanja, ki bi se najbolje izkazal, njen antipod bi bil lahko »Polh« ... In najbrž bo smiselno podelitev priznanj za dosežke na tekmovanjih za jugoslovanski pokal združiti s podelitvijo za druge najkvalitetnejše dosežke.
FRANCI SAVENC
»Naj« smeri športnega plezanja v Italiji
V februarski številki italijanske revije Alp si lahko ogledate seznam najtežjih smeri v športnem plezanju, ki so bile splezane v Italiji do konca lanskega leta. V Italiji je sedaj 7 smeri z oceno 8b+ (X+) in 13 smeri z oceno 8b (X). Dodan pa je še seznam najtežjih vzponov na pogled. Na takšen način so bile v Italiji splezane 4 smeri z oceno 8a (IX+/X-), prav toliko smeri z oceno 7c+ (IX+), medtem ko je bilo smeri z oceno 7c (IX) na pogled preplezanih kar 88.
Tadej Slabe uspešen v Franciji
V znanem plezalnem središču Volxu je ponovil smer Theoreme (8b)
KRANJ - Tadej Slabe (AO Matica, Avvenutra iz Trsta in Zavarovalnica Triglav iz Postojne pa sta mu pri tej zadnji turneji pomagala) je v Volxu, enem od znanih plezalnih centrov v južnem delu Francije, v zelo kratkem času uspel ponoviti smer Theoreme, ki tudi po mnenju Edlingerja zasluži oceno 8b (oziroma X po UIAA).
ZANIMIVA PRIMERJAVA — Tadej Slabe. (Foto: Igor Modic)
Poleg 10 minutnega poskušanja z varovanjem od zgoraj je smer splezal v petem poskusu od spodaj. Tako je sedaj tretji jugoslovanski plezalec (poleg Rehbergerja in Lukiča), ki je zmogel smer s takšno težavnostjo. Se mnogo bolj pa je zanimiva njegova primerjava s smermi pri nas. Slabe je povedal, da je Glista v Vipavski Beli (Slabe je ob prvem vzponu dal oceno 8a+) nekoliko zahtevnejša kot pa smer Theoreme (z višjo oceno 8b) v Volxu. Morda je to samo eden od dokazov, da so smeri pri nas zelo ostro ocenjene.
T. Č.
Ponudba alpinistične opreme vse večja tudi pri nas
Pri AO Pečjak (Češnjica 24. Podnart, tel.: 064 70-409) je na voljo večja izbira tehnične opreme. Poleg lednih in letnih kladiv lastne proizvodnje lahko izbirate tudi opremo tujih proizvajalcev (cepine, kladiva, plezalne pasove, vrvi, vponke, razne kline, ploščice za svedrovce, prižeme itd.). Poleg tega lahko naročite tudi vso opremo po katalogu Vaude z dobavo 15 do 45 dni. Društva lahko plačajo z naročilnico.
V bolj konfekcijsko ponudbo lastne proizvodnje pa se je usmeril Bor Štrancar. Pri njem je mogoče dobiti spalne vreče, puhaste vestone, anorake, rokavice, bivak vreče in hlače. Materiali,iz katerih so narejeni našteti artikli, so porotex, krantex in poliamid, naredi pa vam tudi iz prinesenega materiala. Vse informacije na naslovu Bor Štrancar, Vrtača 7. Ljubljana, tel.: 061 216-485.
V stolpih Trango spet nova smer
Gullich in Albert sta bila že drugič uspešna v Trango Towerju
KRANJ — Trango Tower, nekateri ga imenujejo tudi Brezimeni stolp Trango, je v zadnjem času cilj številnih plezalcev, ki bi hoteli iz plezališč prenesti ekstremno skalno plezanja tudi v višje in predvsem dolge stene. Lansko leto je nemška odprava, v kateri sta bila tudi zelo znana športna plezalca Wolfgang Gullich in Kurt Albert, prosto ponovila Jugoslovansko smer. Letošnje leto pa sta se Gullich in Albert skupaj z Milanom Sykoro in Christofom Stieglerjem spet vrnila v to steno. Levo od jugoslovanske smeri so splezali novo, seveda zelo zahtevno smer. Visoka je 1100 metrov oziroma 28 raztežajev in najtežji med njimi, 24. po vrsti, ima oceno IX.— Da pa gre zares za ekstremno smer, pa še podatki: pet raztežajev je ocenjenih VIII, eden ima oceno VIII+, prav tako eden ima oceno VIII+/IX-, eden je VII+/VIII-, dva sta VII+ in štirje VII. Vmes pa so še štirje, kjer je potrebno plezati v ledu.
Smer so imenovali Eternal Flame, sicer pa ima prav vsak raztežaj svoje ime. Poleg nemške naveze so svojo smer v lanskem letu splezali tudi Španci, o kateri pa smo že poročali. Trango Tower ima sedaj tako šest smeri. Prva, angleška, je bila splezana leta 1976, vse druge pa so nastale po letu 1987. Letos brezimeni stolp prav gotovo tudi ne bo sameval, če drugega ne, potem bo v njem poskušala Catherine Destivelle skupaj z Jeff Lowom. Svetovno znana športna plezalka, ki ni brez dobrih vzponov tudi v višjih gorah, bo skušala prosto ponoviti smer Kurtyka-Loretan iz leta 1988.
TOMO ČESEN
Pohod na Arihovo peč
CELOVEC - Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Št. Jakobu vabijo na XII. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 4. marca, ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Sv. Jakobom v Rožu.
Pohoda se lahko udeležijo vsi, seveda pa morajo biti primerno opremljeni. Organizatorji sprejemajo prijave na dan prireditve med 9. in 10. uro, startnina pa znaša 50 ATS ali 50 din. za otroke in mladince pa je startnina 40 din. Udeleženci dobijo diplomo in značko pohoda, poskrbljeno pa je tudi za tople napitke in zdravniško službo.
Popravek
V ponedeljkovem pogovoru (29. 1. 90) s Francijem Ekarjem, predsednikom PD Kranj, je prišlo do neljube pomote, kjer je v zadnjem odstavku dom planincev zamenjan s planinskim muzejem. Franci Ekar se zavzema, naj bo planinski muzej nadaljevanje začetega v Mojstrani ali pa, kar bi bilo najbolj strokovno in nivojsko, da to nalogo prevzame republiška institucija v okviru muzejske dejavnosti.
Kandidat za predsednika PZS pa meni, da bi morala Ljubljana dobiti nov dom planincev, kjer naj bi bilo mesto za planinsko katedro in organizacijsko koordinacijo PZS.