Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 12.02.1990

  12.02.1990


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, priredila: IK.

 

ponedeljek, 12. februar 1990, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1257

Delo, Šport: ... Podelili priznanja vsem - alpinistom in pokroviteljem

Lansko leto je bilo nadvse uspešno - Prvič uradna priznanja za dosežke - Tudi v prihodnje podpora našim alpinistom
LJUBLJANA - Nekdaj je veljalo, da alpinizem ni (le) šport, danes pa bi za nekatere njegove posebnosti mirno trdili, da so izključno le še šport. In prav zaradi nekdanjih dilem so slovenski alpinisti in plezalci zadnji četrtek šele prvič dobili uradna priznanja za dosežke v minulem letu. Podelitev, ki je bila v prostorih ČGP Delo, je odprl Andrej Brvar, predsednik republiškega odbora za šport. Za njim sta govorila še Ivo Zorčič, predsednik ZTKOS, in Jože Dobnik, v. d. predsednika PZS, ki je skupaj z načelnikom komisije za alpinizem Branetom Žoržem tudi podelil priznanja.
Da so bile lani med našimi alpinistkami najuspešnejše Marija Štremfelj, Marica Frantar in Jelka Tajnik nam je bilo vsem jasno že pred anketo. Anketa je le definirala navedeni vrstni red. Med alpinisti pa je bil nesporen le Tomo Česen. Na prvo mesto so ga uvrstili tako rekoč vsi (z izjemo dveh!?). Za njegova spremljevalca je bilo dolgo nejasno; pa je, kakor kaže, prevladala tradicija in Franček Knez je pristal na 2. mestu, za njim pa sta tesno skupaj Andrej Štremfelj in Viki Grošelj, Slavko Svetičič ...
Pri plezalkah izstopa Petra Vencelj. Za njo so po točkah Metka Lukančič in - tesno skupaj - Miranda Ortar, Nuša Romih ter Damjana Klemenčič. Pri plezalcih pa je bil nesporen vrstni red trojice že od vsega začetka: 1. Marko Lukič, 2. Srečo Rehberger in 3. Tadej Slabe.
Jasno so se izkristalizirale tudi ekipe: odprava Šiša Pangma, par iz stene Bagiratija II ter koroška Gangapurna.
Pri izboru najpomembnejših tur lanskega leta pa so se v mnogočem kazale (tudi) lokalne težnje, nekaj je vsekakor prispevala površnost, slab spomin ... Nekatere anketne liste smo zato lahko upoštevali le delno.
Najpomembnejše alpinistično dejanje lanskega leta (absolutno), Česnov prvenstveni solo vzpon v S steni Kumbakarne, je bil kot tak potrjen z rekordnim številom glasov. Slede Slovenski steber v Šiša Pangmi, Bagirati II. akcija 8000+ itd. Česnovi vzponi pa so trdno na vrhu tudi med zimskimi turami: v domačih gorah sta to vzpona po Črni zajedi in Črnem biseru v Travniku, med katera se je vrinil le izjemni Svetičičev solo (Viharnik-Steber) v Vršacu. Na tujem pa sta v ospredju Pilier Rouge in Moderni časi, pred 1. ZP Aleševe v Malem Koritniškem Mangrtu (Bence-Štremfelj).
Pri ženskih zimskih turah izstopa 1. ŽZP (Tajnik-Štremfelj) Dularjeve zajede v Jalovcu, na drugem mestu je Direktna v Štajerski Rinki, na tretjem pa je še 2. ŽZP Dularce (oba vzpona je opravila naveza Frantar-Jamnik).
Pri plezalskih dosežkih izstopa doslej najtežji jugoslovanski vzpon — Rehbergerjev White Weding, kot 2. in 3. dosežek pa so anketiranci ocenili Lukičeva vzpona Kanal im Rücken ter Big Time. Med ženskimi vzponi pa je na vrhu ameriška »Energy« Petre Vencej, pred (1. ŽV J. Tajnik) Pariz—Dakar ter Romihove Wats-Tots. Pa še najbolj odmevna tekmovanja: večini je ostal najbolj v spominu Bohinj '89, po točkah pa izstopata še kranjski YU Rock Masters in zagrebški Art Rock.

Aiguille de Blaitiere — polno smeri
Kdor vsaj malo pozna zahodno steno Aig. de Blaitiere, potem ve, da je bilo še do sedaj v njej vse polno modernih smeri, ki jih je v zadnjih letih splezal Michel Piola z različnimi soplezalci. Lansko poletje so vsem dosedanjim smerem dodali še štiri (pri treh je bil ponovno zraven Piola). Poznavalci pravijo, da je stena, ki je izredno obiskana, sedaj praktično obdelana. Možnosti so seveda še za smeri ekstremnih težav, vendar je prostora za le-te prek gladkih granitnih plošč. Za solidno varovanje bi bilo treba najprej poskrbeti s spustom čez takšne predele stene. Za Chamonix takšen način sploh ni nič posebnega in temu najbrž tudi zahodna stena Blaitiera ne bo ušla.

Trideset let od prvih korakov
»Komaj 30 let je od naših prvih korakov v Himalajo na že legendarne Trisule«, je začel z opisom prehojene poti načelnik komisije za odprave v tuja gorstva PZS Tone Škarja in končal: »Za vse to, spoštovani gostje - sponzorji in pokrovitelji najzahtevnejših podvigov v najvišjih in najtežjih gorah — posebno priznanje tudi vam: za solidarnost, za zaupanje, za daljnovidnost, preprosto - za pomoč. Vaše sodelovanje je pomenilo ključ do uspehov ... če držimo skupaj, zmoremo več.«
V zahvalo in spomin na pomembno vlogo pri izvajanju programa slovenskega vrhunskega alpinizma so med številnimi, ki so na tak ali drugačen način pomagali, prejeli častne listine: letalsko podjetje ADRIA, Ljubljana, IUV, Industrija usnja Vrhnika. INDUPLATI Jarše, INMTERTRA-DE ITC, Ljubljana, ISKRA Holding DD, Ljubljana, Ljubljanska banka DD, Ljubljana, SCT, Slovenija ceste — Tehnika, Ljubljana, SMELT, Ljubljana.
Za prejeta priznanja se je zahvalil direktor Adrie, Janez Kocijančič: »Alpinisti ste med najbolj uspešnimi slovenskimi športniki ... zato smo sklenili, da pomagamo tudi letos. Sprejeli smo celotno pokroviteljstvo nad odpravo Toma Česna, ki ima to pomlad za cilj južno steno Lotseja in zahodno Anapurne.«

FRANCI SAVENC

Iz športnega plezanja
Armand Polegek (AO Kozjak) je v Vipavi ponovil smer Désirée (VIII+), v novomeškem plezalnem vrtcu Lukinja pa je že v lanski jeseni opremil in splezal smer Nagajivka (VIII+, 10 m). V Armeškem je ponovil tudi še Obsedenost (VIII+/IX-). V istem plezališču je Romana Tomšič (AO Novo mesto) ponovila smer Brez raza (VIII + ).

Nejo Hudolin novi načelnik komisije za športno plezanje
Vili Guček predstavil lično brošuro o športnem plezanju - O koledarju letošnjih tekmovanj ni še nič znanega

LJUBLJANA - Pretekli četrtek je bil v prostorih Planinske zveze Slovenije sestanek komisije za športno plezanje. Na njej so prisotni (in teh je bilo precej) izbrali za novega načelnika Nejota Hudolina.
Kakšnih posebnih sklepov na sestanku sicer niso sprejeli, po vsej verjetnosti pa bo v Ajdovščini izpeljan seminar za sodnike. V zvezi s sojenjem na tekmah lanskoletnega YU pokala je bilo zelo veliko pripomb. Prisotni so bili mnenja, da so sodniki iz slovenskih alpinističnih odsekov (ki pa so maloštevilni) dobro opravili delo na vseh tekmovanjih. Drugi sodniki pa svoje naloge niti približno niso opravili zadovoljivo. In jasno je, da slabih sodnikov na tekmah ne potrebujemo.
Na sestanku je lično brošuro o športnem plezanju (za interno uporabo) predstavil avtor Vili Guček. Vsekakor za omenjeno delo zasluži vso pohvalo, knjižica pa bo zelo dobrodošla tako tistim, ki bodo vodili šolo športnega plezanja kot tudi tečajnikom. Interesenti lahko knjižico naročijo pri avtorju.
Glede koledarja letošnjih tekmovanj ni znano še prav nič. Ve se samo, da bo tekmovanje v Zagrebu 7. in 8. aprila. JUSPEK je na svojem zadnjem sestanku v sredini lanskega decembra sprejel številne pogoje za organizatorja tekem za YU pokal. Med drugim je rečeno, da je prijavnina v višini 200 DEM, zraven pa je treba dodati še polog v višini 500 DEM (ki ga naj bi organizator po izvedbi tekme dobil povrnjenega). JUSPEK je dal tudi rok za prijave tekem za YU pokal in ta je 28. februar. Glede zahtev za organiziranje tekme je bilo tudi na tem zadnjem sestanku slovenske komisije rečeno, da v materialu (ki ga je za celih 11 strani) manjka nekaj važnih stvari. S koledarjem tekem za sedaj ni še nič znanega in lahko se zgodi, da bo vse skupaj kot lansko leto, ko tekmovalci praktično niso imeli časa ne le za temeljite priprave, ampak tudi za plezanje v težkih smereh.
Komisija za športno plezanje se bo v kratkem sestala v ožjem sestavu in poslala JUSPEK uradni zapisnik četrtkovega sestanka ter sporočila svoja stališča.

TOMO ČESEN

Občni zbor v Kotljah
RAVNE NA KOROŠKEM - PD Ravne na Koroškem vabi vse člane in ljubitelje narave na redni letni občni zbor, ki bo 17. t. m. ob 18. uri v zadružnem domu v Kotljah.

Srečanje PD Videm
KRŠKO - PD Videm iz Krškega bo imelo redno letno srečanje 16. t. m. ob 17. uri v mali dvorani delavskega kulturnega doma v Krškem.

Več članov planinske organizacije
LJUBLJANA - Precej nepričakovano se je tudi lani povečalo število članstva planinskih društev. Nepričakovano zato, ker so delegati planinskih društev ob znatnem povišanju članarine in ob padanju življenjske ravni precejšnjega dela planincev ocenjevali, da se bo število planincev celo znižalo.
V 178 planinskih društvih, kolikor jih je združenih v Planinsko zvezo Slovenije, je bilo ob koncu lanskega leta včlanjenih 114.207 planincev, alpinistov in plezalcev, kar je za 7679 več kot leto poprej. Takega skoka ni bilo nobeno leto! Od skupnega števila organiziranih planincev je 69.732 članov (4533 več), 15.660 mladincev (1753 več) in 28.815 pionirjev in cicibanov (1393 več). Člani planinske organizacije so precej mladi. Kar 42 odstotkov tistih s plačano članarino je starih do 27 let; če prištejemo še zaposlene mladince, ki plačujejo člansko članarino, je mladih precej več kot kaže podatek.
Lani sta bili ustanovljeni planinski društvi Bajtar na Veliki planini in Videm v Krškem, z delom pa so prenehala planinska društva Komunalno podjetje, Kompas, PAP in Žičnica, vsa štiri iz Ljubljane. Tako smo imeli zadnjega decembra dve društvi manj kot leto prej.
V planinsko organizacijo je včlanjenih 5,72% stalnih prebivalcev Slovenije; leto prej 5,33%. Največ prebivalstva je vključenega v štiri planinska društva v občini Ravne na Koroškem, kar 23,68%; ta občina vodi že dolgo vrsto let. Nad 10% prebivalstva je članov planinskih društev v občinah Jesenice 16,43%, Radovljica 15,90%, Hrastnik 15,84%, Trbovlje 13,60%, Ruše 12,78%, Mozirje 12,24%, Tolmin 11,22%, Tržič 10,79%, Ilirska Bistrica 10,73%, Kamnik 10,49% in Zagorje ob Savi 10,26%. Nad republiškim poprečjem je 25 občin, pod njim pa že več let tudi nekaj takih, kjer bi v primerjavi s sosednjimi občinami pričakovali precej večje število organiziranih planincev, kot pa jih je v občinah Maribor, Kranj, Celje, Domžale, Litija, Slovenske Konjice, Grosuplje, Vrhnika in še nekaterih drugih.
Tudi za lansko leto ugotavljamo razveseljiv podatek, da se planinstvo še naprej širi tudi na območjih, kjer je zaradi drugačnih navad in potreb prebivalstva to veliko težje kot v krajih z dolgoletno planinsko tradicijo in v industrijskih središčih; ponovno se je izboljšala razširjenost planinstva predvsem v občinah Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Cerknica, Logatec, Ormož, Lenart in Sežana.
Se primerjava s srednjeročnim načrtom Planinske zveze Slovenije za obdobje 1986-1990. Načrtovano je bilo, da bodo planinska društva v Sloveniji štela konec 1990. leta 110.000 članov; ta načrt je bil presežen že leto prej.

JOŽE DOBNIK

Koledar Gore sveta 91
V nasprotju s posnetki za koledar Slovenske gore 91, ki jih je na PZS prišlo zares veliko, pa ni skoraj nobenega odziva na javni razpis za Gore sveta 91. S tem koledarjem bi predstavili pomembne odprave zadnjih let (Cerro Torre, Čo Oju, K2, Doulagiri, Jannu, Everest, Lotse, Gangapurna, Šiša Pangma, vzponi v Kanadi, šola v Manangu itd). Koledarji, ki jih izdajata KOTG in PZS, so dobra propaganda za alpinistično dejavnost in pomemben vir sredstev.
KOTG poziva vse, da za vsako omenjeno akcijo njeni akterji dostavijo po 5 diapozitivov Franju Zupančiču na Planinsko zvezo Slovenije. Rok je petek, 16. februarja. Vsi diapozitivi morajo imeti na okvirčku ime avtorja in številko posnetka, na priloženem listu pa točen naslov, telefon in številko žiro računa ter seznam diapozitivov po številkah in z vsebino.

Gorska reševalna služba se zavzema za povezovanje z AA
V bovški postaji GRS je 25 članov, 11 pripravnikov in 15 zaslužnih članov - Novi načelnik postaje je Iztok Mlekuž

BOVEC — Iz leta v leto živahnejši utrip na Bovškem zvablja med gorske vrhove čedalje večje število ljubiteljev tega nekoristnega, a tako vabečega sveta. Prav turistični razvoj doline ob zgornjem toku Soče je v mnogočem prispeval, da je razmeroma obsežno območje gora, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva postaja GRS Bovec, postalo eno najbolj obremenjenih pri nas. O tem priča število obiskovalcev, a žal tudi število nesreč v gorah. Le-te so se v primerjavi z letom 1988 sicer znižale s 15 na 11, vendar pa se je povečalo število poškodovancev.
Kot v preteklih letih bo ostala osrednja naloga GRS preventivno delovanje na gorskem območju, vendar bo pri tem treba najti trdnejše povezave s turističnimi in gostinskimi organizacijami iz soške doline, katerih skupni cilj je seveda manjše število nesreč. Žal se znova in znova čedalje bolj ustavlja pri denarju, so ugotovili na rednem letnem občnem zboru bovške GRS. Kar tri četrtine sredstev, ki jih za uspešno delo nujno potrebujejo, z delom in uslugami zberejo reševalci sami. Pristojni občinski organi v občini Tolmin in nekateri regijski organi v severni Primorski sicer obljubljajo in se morda celo trudijo, vendar so uspehi pičli. Kot kaže, bo bovška postaja GRS v kratkem na cesti, saj bodo morali zapustiti prostore v stari stavbi osnovne šole. Kam bodo šli, predvsem pa kje bodo hranili dragoceno reševalno opremo, pa še ne vedo.
Pod vtisom nedavne tragične jamarske nesreče v Breznu velike razpoke pod Črnelskimi vršiči so bovški reševalci podprli pobudo o povezovanju
gorskih reševalnih služb v okviru skupnosti Alpe-Adria. Pretok in izmenjava znanj bi bila hitrejša, hitreje bi šlo pri posodabljanju tehnične opreme in posebnih medicinskih spoznanj pri pomoči v gorah oziroma jamah.
Gorski reševalci bovške postaje GRS, med katerimi je 25 članov, 11 pripravnikov in 15 zaslužnih članov, so izvolili nov petčlanski sekretariat, ki bo v naslednjem dveletnem obdobju usmerjal delovanje postaje. Dolgoletni načelnik Silvo Čufer, ki je dvajset let ustvarjalno in uspešno vodil postajo, je bil ob slovesu deležen iskrene zahvale celotnega reševalnega moštva. Načelnik postaje GRS Bovec bo odslej Iztok Mlekuž.


ALPINISTIČNE NOVICE

Stena Debele peči
V severni steni Debele peči nad Krmo sta 13. in 14. januarja Cene Berčič in Danilo Golob (oba AO Kamnik) preplezala Ang Phujevo smer (VI-/IV-V). Za celoten vzpon sta porabila 14 ur efektivnega plezanja in s tem opravila 2. zimsko ponovitev (pa tudi sicer je bolj malo plezana) te smeri.
V steni Nad Šitom glava sta 14. januarja Matjaž Jamnik in Mare Vrevc (oba AO Rašica) ponovila smer Vodnjak želja (verjetno gre za 1. zimsko ponovitev). Jamnik pa je v severni triglavski steni skupaj z Mihom Kajzljem 6. januarja splezal Helbo.

V slapovih spremenljive razmere
Mirko Celarc in Matjaž Pristavec (oba AO Vrhnika) sta 13. januarja ponovila slap v Peklu pri Borovnici (60-80 stopinj, krajša mesta 90 stopin, 100 m). Razmere sta imela v glavnem slabe.
Armand Polegek (AO Kozjak) in Romana Tomšič (AO Novo mesto) pa sta imela v Logarski dolini dosti boljše ledne razmere. Splezala sta slap pod Sušico (V, 90/70-80, 150 m) in sicer tudi njegov zgornji del, ki je ponavadi redko dovolj zamrznjen.

Interesenti za Peru
Skupina, ki jo vodi Žare Trušnovec, odhaja v Peru 20. julija za mesec dni. Za sedaj jih je pet, obiskali pa bodo Cordiliero Blanco in Hualhuash. Kogar zanima, da bi se jim pridružil, naj pokliče Trušnovca (065 81-512) med 8. in 10. uro. Cena povratne letalske karte bo nekaj manj kot 1000 S, za planinski del potepanja po Peruju pa bo vsak porabil še približno 300 $.

Oblačila iz Domžal
Univerzale Domžale je na letošnjem sejmu mode predstavil moderna športna oblačila iz sintetičnih velurjev, ki so v zahodnem svetu znana s komercialnimi imeni Termofleece, Pollarplus, Sinchyla itd. Gre za izredno topla in lahka oblačila, ki se lahko nosijo samostojno ali pod vetrno zaščitno obleko. Primerna so za vse terenske športe, predvsem za alpinizem, planinstvo, smučanje, popotništvo itd. Dobre lastnosti toplotnega izolatorja tkanina ohrani tudi če je mokra. Kot so se goretex in podobne izolacijske tkanine proti vetru in mokroti razširile z vrhunskega športa na množičnega in jih sedaj delajo že tudi pri nas (Oprema Sintep Kočevje - Porotex, Sava Kranj - Krantex), tako so tudi sintetični velurji zelo izrinili volnene pletenine. Njihove prednosti so predvsem v tem, da so lažji, pred mrazom ščitijo bolje in še manj vode vpijajo.

Tekmovanje Art Rock aprila
Iz Zagreba so sporočili, da bodo letošnje tekmovanje v športnem plezanju Art Rock '90 izvedli 7. in 8. aprila. Vse druge informacije bodo tekmovalci zvedeli pravočasno v alpinističnih novicah.

Splezali zahodno steno Kangchuntse
Ta 7678 metrov visoka gora, ki jo nekateri poznajo tudi pod imenom Makalu 2, ima precej zahtevno zahodno steno. V lanski pomonsunski sezoni je bila prvič tudi splezana. Tony Saunders (GB) in Steve Sustad (ZDA) sta 27. oktobra začela iz tabora na višini 6500 metrov, v 18-urnem vzponu sta imela opraviti z nekaj zahtevnimi raztežaji (dva od teh sta imela škotsko oceno V). Dosegla sta predvrh (7600 m) in po sila neudobnem bivaku zaradi zelo globokega snega (okoli enega metra) nista nadaljevala proti glavnemu vrhu.

Še ena žrtev K2
O tem, da tudi lansko leto (in to je sedaj že tretje leto zapored) nihče ni osvojil drugega najvišjega vrha na svetu, 8611 m visokega K2, smo že poročali. Sploh je bilo precej manj zanimanja za to »goro gora«, saj so lani poskušale na vrh priplezati le tri odpratve. Avstrijcem, ki so poskušali po vzhodni steni, pa se je slabo pisalo. Odpravo so končali potem ko se je smrtno ponesrečil Hans Barnthaler. Ta avstrijski alpinist je sedaj 26. žrtev K2 in v primerjavi s številom tistih, ki so doslej uspešno splezali na K2 (teh je še izpred treh let 66), je ta podatek naravnost grozljiv.

Alain Ghersen v Freneyih
Še pred splošnim poslabšanjem vremena v stenah okoli Mont Blanca (sneg je stene dobesedno okoval) je bil na tem področju Alp opravljen zelo dober zimski vzpon, vrhu vsega še solo vzpon. Zelo znani francoski športni plezalce (ki pa ni dober samo v tej zvrsti) Alain Ghersen je namreč soliral smer Jorija Bardilla v Freneyskih stebrih na italijanski strani Mont Blanca. Smer tudi sicer nima veliko ponovitev. Po razpoložljivih podatkih je to prva zimska ponovitev in tudi prvi solo vzpon. Smer je visoka 500 metrov, izstopi precej nad višino 4000 metrov, ocena pa je ED. A2, V+. Za povsem prosto ponovitev pa so največje težave ocenjene VII+

Jannu - na moj način v četrtek v Kranju
KRANJ - V kinu Center v Kranju bo v četrtek, 15. t.m., ob 18.30 alpinistično predavanje domačina Toma Česna. O njegovem lanskoletnem uspehu po solo vzponu v severni steni Jannuja je bilo povsod že veliko napisanega. V Kranju pa si boste ta teden lahko ogledali na diapozitivih in 18-minutnem filmu pravi vrhunski alpinizem. Predavanje je povsod doživelo izredno zanimanje, za četrtkovo v Kranju pa so vstopnice na voljo že od danes naprej pri blagajni kina Center v Kranju.

Oznake: AN, BIB, HIM, PLE
eXTReMe Tracker