Delo, Šport: ... Svetovni popotnik in alpinist Reinhold Messner v Kranju
Podvigi Toma Česna za zdaj neponovljivi
KRANJ, 17 ... - So ljudje, ki s svojim početjem zaznamujejo čas, v katerem živijo. Zagotovo je to tudi plezalec, alpinist, pustolovec in še kaj - Reinhold Messner. Mož, ki je doslej nase opozarjal predvsem z osvojenimi osemtisočaki in nenavadnimi podvigi (zadnji je bil prehod čez Antarktiko), se je odzval povabilu Kranjčana Toma Česna in za kratko obiskal Kranj.
Predavanje v kinu Center je bilo razprodano, žal pa tudi nekoliko nespretno (glede na ugled gosta) izpeljano (tehnika ...). No, na tiskovni konferenci na Brdu je izjemni gost odgovarjal na različna vprašanja in med drugim dejal: »Zgodovine slovenskega gorništva ne poznam, morda le toliko, kolikor sem pač spoznaval zgodovino Alp. Slišal sem za vašega Čopa, vsekakor pa cenim rezultate in podvige vaših plezalcev. To velja tudi za Himalajo. Tam so bili vaši plezalci nekaj časa vodilna sila. Mislim na sedemdeseta leta, spomnim se Kunavra, Zaplotnika in pa podvigov v Makaluju in na Everestu. Jugoslavija je in še bo lahko veliko prispevala k svetovnemu plezanju, alpinizmu.«
Messner je domala v vsakem odgovoru poudarjal ekološko plat svojega početja, ki je seveda v glavnem vezano na njegovo izjemno osebnost, saj zase pravi: »Zagotovo sem povsem normalen človek v fizičnem smislu, moje telo pač bolje funkcionira na izjemnih višinah. Drugače pa je veliko odvisno od psiholoških, osebnostnih lastnosti posameznika. Vsak človek ima tu določene posebnosti in so stvari, ki iih lahko opraviš pač takrat, ko dobro poznaš sebe. Verjemite, nad osem tisoč metrov so pogoji resnično nekaj posebnega.«
Ugledni gost je posebej vneto razlagal o razvoju alpinizma. Pri tem je izpostavil: »Dejstvo je, da je bilo osvajanje vrhov nekaj časa logična posledica človekovih hotenj, da pač pride na vrh. Danes je to skorajda nesmiselno, tekmovanje ne vodi nikamor. Vse skupaj pač ni več le plezanje in osvajanje vrhov. Gre za nekaj več: mislim, da je narava tisti medij razumevanja sveta okoli nas. kar bo tudi v prihodnosti. Sam že dolgo časa nisem več plezalec, temveč le opazovalec. Vsak odhod v goro je novo srečanje z naravo. Odnos med naravo in človekom je primaren, ni vse le človekov podvig. Seveda pa je - ekološko gledano - vsak odhod v gore tudi uničenje nekih vrednot v naravi, tako da sam posebej pazim na to plat mojega početja.«
O prijatelju Tomu Česnu je Messner dejal: »V preteklosti je bilo z mojega zornega kota težko kaj več vedeti o jugoslovanskih alpinistih. O njih sem prebral pač v časopisih, podvigov ni manjkalo. Na Toma Česna so me opozorili podvigi na Jalung Kangu. Njegovo početje od leta 1986 do zdaj. Seveda pa je bila preplezana smer Jannuja nekaj posebnega. Vsekakor sem dobil vtis, da Tomo Česen dela stvari, ki jih še nihče ni uspel napraviti do zdaj ...«
O nagradi, ki jo je podelil Česnu pred kratkim, pa je dejal: »Gre za nagrado za podvige, za izjemne dosežke. Njen smisel je v afirmaciji ekološko čistih, alpinistično zanimivih dejanj. Zamisel je taka, da naj bi vsak nagrajenec v bistvu kasneje izbral naslednika in mu (denar gre iz sklada) »podelil« nagrado. Tako bi se to nadaljevalo kot izročilo.
Messner je nanizal še mnoga razmišljanja o plezanju, alpinizmu, odnosu do narave. Andrej Brvar mu je v imenu DZS izročil knjigo za spomin na obisk v Sloveniji, ugledni gost pa je bil seveda še kako zanimiv za številne novinarje, ki so se kar »pulili« za njegove izjave. Pri tem je bilo opaziti zanimivo razliko: mož, ki ga pozna ves svet je ob nespornih dosežkih tudi materialno ustrezno situiran, je v pogovoru neposreden in odprt za sleherno temo v njem ni sledu zvezdništva in neskromnosti. Predvsem pa je moč. kar je tudi sam nekajkrat posredno in neposredno nakazal, opaziti »razvojni lok« njegovega početja. Če so bile nekdaj v ospredju »zmage« nad vrhovi, je zdaj (ko je osvojil vse. kar se sploh da ...) v ospredju vsebina odnosa do narave, gore. Zato so njegovi podvigi »večplastni«, s poudarkom na ekološki osveščenosti, saj pravi«: Ne pišem več nobenih vodnikov in podobne literature, ker mislim, da ni smiselno na tak način predstavljati stvari, ki jih mora dojeti vsak sam. zase...«
Reinhold Messner (desno), južni Tirolec iz Italije; po prehodu čez Antarktiko in osvojenih 14 osemtisočakih je bil z navdušenjem sprejet v Kranju, posebej pri prijatelju Tomu Česnu (levo). (Foto: Tomaž Skale)
Z odlomki iz precej dolgega pogovora se vendarle da ustvariti vsaj bežno sliko invidualista »par exelence«. ki pa je ob tem tako močna osebnost, da zasluženo (glede na stvarne dosežke) sodi na svetovni vrh alpinizma. Veseli smo, da je tudi naš Tomo Česen (z dokaj podobnim odnosom do svojega početja, gora, narave) blizu tega.
MIRAN ŠUBIC
Dež pokvaril scenarij
KRANJ. 17. - V soboto bi morala biti na umetni steni tudi zanimiva revija športnega plezanja, a kot nalašč se je pošteno vlilo in najboljši tekmovalci na steni ob kranjskem bazenu niso uspeli uresničiti »scenarija« prireditve. Pomemben delež v prireditvi sta imela francoska plezalca 25-letna Corine Labrune in 29-letni Jean Baptiste Tribout. Oba sta poklicna plezalca, živita od plezanja, ki je prav v Franciji najbolj kakovostno razvito. Seveda imajo v Franciji okoli 600 umetnih sten in okoli sto tisoč športnih plezalcev. Vsekakor sta s svojim obiskom nedvomno prispevala k spoznavanju vrhunskih mojstrov tega športa, sama pa sta verjetno tudi dobro spoznala, kako se tega lotevamo v Sloveniji. Kranj je nedvomno center tega športa, ki je v Evropi (dvoranske prireditve) tudi dober posel, kranjska ZTKO pa ostaja zvesta popularizaciji športnega plezanja.