Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorniški tempo posluha

25.11.2012


Naslovnico je ilustriral Miki Muster


Delo, 1. marec 1993 (arhiv planID

 

sreda, 2. januar 2013, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 1997

Razgledi - Borut Peršolja: Šopek besedil iz uvodnikov k pesmaricam Gorniška in Gorniška 1

Pesem je v gorah vedno prisotna, pa naj gre za žvrgolenje ptičev, tuljenje vetra prek kosmatih grebenov ali pa ko zjutraj, opoldan in zvečer uberemo tisto, ki vlije korajžo, potolaži srce in zabava prisotne. Pesem je doma v gorah.
Pesem je tista, ki v koče privabi gorniško domačnost, ki daje šklepetanju zob na bivaku umetniško vrednost, ki nas pospremi na začetku in na koncu. je tudi preizkuševalec potrpežljivosti, ko v en glas pritegnemo tisti, ki znamo in tisti, ki se delamo, da znamo. Prisluhnimo si in uživajmo v tišini harmonije.

Prvi koraki v nastajajočem jutru. adagio Umirjeno dihanje, šepet gozda in zaletavanje brzic. Počitek in slačenje flisa. Pogled kvišku. andantino Želje in hrepenenje se ujamejo v tiho podrsavanje in božanje poti. Dobro nam gre, čutimo gibanje in svobodo misli. Iz prijetne zamaknjenosti nas za trenutek zdrami srna. allegro assai Nismo sami, saj smo z naravo in prijatelji. Od nekod se priklati jutranji radijski napev (… bili so dnevi, veš …), ki nas spremlja do klopce nad dolino.
Požirek čaja in spet začetek. andante Telo je pripravljeno in gora nas pričakuje. Melodija življenja postaja vedra, kot modro nebo in žametna obleka kavke (… dobra volja, je najboljša …). Macesnova mehkoba je mehkoba ustnic, ki te pripuščajo k sebi. Visoko smo že, med poslednjimi bojevniki trdoživosti in radovednosti. Nasvidenje, se vidimo! allargando
Kodravi lasje silijo izpod čelade. Zima je na človeku in na gori pustila posledice. Drobir nam sili v roke, kot bi se ponujal za darilo. Ne, hvala! Trden oprimek in allegro. Zbranih misli in usklajenega gibanja v prekratkem času dosežemo vrh (… to je bil tvoj dan ljubezni …). Vrh trenutnega zadoščenja in vir novih strasti. Razgled se odvrti adagietto.
Dohitijo nas prvi ljudje. Pogovor, ki ga v dolini ni. In ga ne more biti. Smo na gori in z goro. Po prvih korakih spusta nas obda vrisk tišine. andante Začetna počasnost pomeni trganje vezi, ki bi nas sicer objele na gori. Srce je popotnik, ki zna odnehati takrat, ko je najlepše. Pod steno se prepletajo glasbe sveta allegro assai: piš vetra, zamolklost sence, pritajenost ruševja, brnenje žuželk in dihanje plitve prsti. Harmonija gora, ki jo hodimo poslušat in se je ne naveličamo.
Zadnji koraki adagio in jalovi poskusi skladiščenja vtisov. Nekaj ostane, nekaj izpuhti. In kar ostane, je seme. Seme za drugič. allegro … ti moje kraljestvo, domovina…
P.s.:
adagio počasi
adagietto počasneje
andante zmerno počasi
allargando postopno zadrževanje tempa
andantino nekoliko hitreje
allegro vedro
allegro assai zelo živahno

Gorniška?
Kratek nedokončani naslov napeljuje in zapeljuje – k čustvom (gorniška … ljubezen), opravilom (gorniška … kuhinja), vsakdanjostim (gorniška … vezalka), izzivanju (gorniška … planina) ali uživanju (gorniška … spokojnost). Lahko pa je odgovor vseobsegajoč, kot na primer stvarjenje sveta. Povedati in opisati svet na kratko, pa vendar z vsemi občutji in pritiklinami, je umetnost, ki se ji reče Gorniška … pesmarica.

Za stvarjenjem sveta stoji nekdo. Za pesmarico jih stoji cel kup, različnih starosti, razgledov in glasbenih okusov. Po pričevanju očakov je leta 1964 Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije izdala prvo Planinsko pesmarico s 106 različnimi pesmimi. Leta 1970 ji je sledila pesmarica z naslovom Pesmi z gora, ki je imela 15 pesmi z notnim zapisom, leta 1980 pa je izšla nova izdaja s 17 pesmimi in notami. Sledila ji je arhivska Le pojd’mo v gore, ki sta jo dramatičnega leta 1988 izdala uredništvo Alpinističnih razgledov (žal že »Lipa zelena je«) in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Obsegala je 126 strani in 272 pesmi, ki so ušle izpod nadzora Franceta Malešiča (napisal je pregleden uvodnik) in Mira Vrhovca s sodelovanjem Sreča Trunklja, Mirka Lindiča in Matije Gogala. Naslovnico in kasneje še večkrat objavljene ilustracije sta prispevala Lidija Honzak in Janez Marinčič.

Iz škripajoče glasbene skrinje, ki bo ob bližnji 110. letnici organizacije že skoraj polna, je treba potegniti tudi spregledanega aduta, ki vsaj po enem močno prekaša vse, kar smo že omenili in kar še bomo. Ste že slišali za pesmarico z naslovom So šli na goro peš, ki je večkrat letno in nepretrgano izhajala med letoma 1992 in 2011? Če zanjo še niste slišali, ste najverjetneje prestari, saj jo je v obdobju 1989–2009 dobilo kar 22.206 (predšolskih) otrok, ki so v okviru akcije Ciciban planinec v potu starševskega obraza opravili vsaj 12 izletov. Oblikovno skromnih 28 črnobelih strani je potiskanih z 20 pesmicami z notnim zapisom. Leto prej pa je Franci Kovač – Ata med udeležence seminarja vodnikov in mentorjev MK PZS v Tamarju (16.11.–18.11.1991) razdelil 80 bibliofilskih izvodov knjižice z naslovom Smo šli na go-ro peš s podnaslovom Pesem na planinskih taborih, izletih in planinskih uricah.

Leta 1995 se z okroglimi 1000 izvodi prvič pojavi Gorniška, ki je kot edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije dobila inventarno številko 148. Na 236 straneh so bile ubranim ali glasnim uporabnikom na voljo taborniške (50), narodne (70), borbene (26), slovenske (211) in tuje pesmi (109). Čeprav členitev ni tako lahko uresničljiva, kot ob rojstvu dečka ali deklice, pa se jih je med 466 razlogi našlo nekaj, ki so eno izmed tedanjih (po sili razmer pa tudi sedanjih) veličin planinskega vrha primorale, da je ideološko obsodil njen »jugoslovenarski« značaj. Ker pa je denar sveta vladar, je otrok Kristine Jerančič, Roka Medja, Petra Pehanija in Katje Šnuderl postal zametek najbolj kupovanega izdelka Planinske zveze Slovenije (če odmislimo nekdanjo knjižico – člansko izkaznico, ki je vmes postala plastični paralelogram). Očitanemu navkljub je pesmarica nastala v tesnem, prijateljskem, državotvornem in nasploh ljubečem sodelovanju s taborniki Rodu Sivi volk iz Ljubljane. Ujela je 40. rojstni dan Mladinske komisije in evropsko akcijo Vsi drugačni, vsi enakopravni, z naslovnico pa jo je proslavil Miki Muster.
Dve leti kasneje se pojavi nova Gorniška, ki so jo prodali v 2200 izvodih, v matično knjigo Planinske založbe Planinske zveze Slovenije pa je vpisana pod zaporedno številko 168. Čarovniški triki v stilu prodornega Džirlovega Čang šlang čaja so pripomogli, da je knjižica shujšala na 208 strani, se je pa duhovno poglobila na rekordnih 538 pesmi (več kot 100 se jih pojavi prvič). Uredništvo se je v skladu z duhom časa izrazito femeniziralo: Kristina Jerančič, Mateja Koglot, Katka Pepelnjak, Borut Peršolja in Katja Šnuderl. Leto 1997 je bilo zaznamovano s porastom kriminala v Sloveniji, kar je začutil tudi uvodničar, saj je bralcem in bralkam svareče požugal: »Pazite, da vam pesmarice kdo ne sune!«
V novem tisočletju je bil uresničen veliki in težko preseženi slovenski rek – V tretje gre rado! – in na površje je naplavilo šop listov, ki si je nadelo novo in zelo izvirno ime: Gorniška 1. Alanfordovski Broj jedan. No. 1. Lahko pa to pomeni tudi One man band. Brez razsodbe ustavnega sodišča se nam zdi, da si ta naziv zasluži njen avtor Emil Pevec, eden od trojice poimensko navedenih P-jev, od katerih je treba omeniti še Potočnik Manuello, ki je pesmarico ozaljšala in tako brez očalskega posrednika povezala oči in ušesa. Pesmarica je načrtno in natančno zaznamovana s prelomnimi ali milenijskimi kombinacijami: 212 (številka rojstnega lista), 216 (število pesmi opremljenimi z akordi za kitaro), 224 (število strani pojočega branja), 2000 (izvodov za navdušene kupce), 2001 (leto izida). Pesmarici se lahko primeri, da bo v COBISS dobila oznako strokovnega gradiva, saj so v znanstveni maniri dosledno citirani avtorji in lastniki priredb, dodane pa so tudi skice uporabljenih akordov. Je pa Gorniška 1 prva edicija Planinske založbe, ki tudi govori. Na spletnem naslovu http://www.pzs.si/mk/midi_posnetki.htm (žal ta povezava leta 2012 ni več dostopna) boste našli posnetke nekaterih pesmi in uporabljene akorde. Kdor hoče videti, mora gledati z ušesi! Stopnico nižje se na spletu zbirajo tudi vsi popravki, ki milozvočno ne gredo v ušesa.
»Pod steno se prepletajo glasbe sveta allegro assai: piš vetra, zamolklost sence, pritajenost ruševja, brnenje žuželk in dihanje plitve prsti. Harmonija gora, ki jo hodimo poslušat in se je ne naveličamo.« Vabljeni!


Leta 1964 je Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije izdala Planinsko pesmarico s 106 različnimi pesmimi, nato leta 1970 Pesmi z gora s 15 pesmimi in notnim zapisom, leta 1980 pa novo izdajo s 17 pesmimi in notami.
Le pojd’mo v gore, 1988, Alpinistični razgledi in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, 126 strani, 272 pesmi
France Malešič, Miro Vrhovec s sodelovanjem Sreča Trunklja, Mirka Lindiča in Matije Gogala, naslovnica Lidija Honzak in Janez Marinčič
12 glavnih sodelavcev, 14 drugih sodelavcev, 12 rokopisnih pesmaric in zbirk, 12 internih pesmaric, 12 knjižnih izdaj
uvodnik France Malešič

Gorniška, 1995, 1000 izvodov, edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije št. 148, 236 strani, 466 pesmi
Kristina Jerančič, Peter Pehani, Katja Šnuderl in Rok Medja v sodelovanju s taborniki Rodu Sivi volk iz Ljubljane, Vsi drugačni, vsi enakopravni, ob 40. rojstnem dnevu Mladinske komisije, Borut Peršolja (uvodnik)
Miki Muster
taborniške (50), narodne (70), borbene (26), slovenske (211), tuje (109)

Gorniška, 1997, 2200 izvodov, edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije št. 168, 208 strani, 538 pesmi
Kristina Jerančič, Mateja Koglot, Katka Pepelnjak, Borut Peršolja (uvodnik) in Katja Šnuderl,
… od katerih se jih več kot 100 pojavi na novo…
…da vam je kdo ne sune.

Gorniška 1, 2001, 2000 izvodov, edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije št. 212, 224 strani, 216 pesmi
Emil Pevec, Manuella Potočnik (ilustracije), Borut Peršolja (uvodnik)
avtorji in priredbe
uporabljeni akordi

Gorniška 1, 2008, 1500 izvodov, edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije št. 212, 224 strani, 216 pesmi, prvi ponatis

Gorniška 1, 2010, 1500 izvodov, edicija Planinske založbe Planinske zveze Slovenije št. 212, 224 strani, 216 pesmi, drugi ponatis

So šli na goro peš, 1989–2011, Ciciban planinec za opravljenih 12 izletov, 28 strani, 20 pesmic z notnim zapisom (20206; 1994–2000)

Besedilo in foto: Borut Peršolja

Komentiraj (1):

Miha Pavšek, sreda, 2. januar 2013, ob 15:55

Pri prvi izdaji Gorniške sem imel "nekaj prstov" vmes tudi sam, predvsem s posredovanjem in izborom pesmi iz drugih pesmaric. Ob tem velja omeniti "rdečo" in "modro" pesmarico telovadnega društva Partizan Narodni dom (danes ŠD Narodni dom), kjer smo, poleg "volkov", na taborjenju tudi veliko prepevali. Žal sem obe pesmarici pozabil na enem od turnih smučanj v Majerci na planini Na kraju in so se izgubile ... . No, nekaj pesmi od tam je vseeno ostalo v naslednjih izdajah gorniških pesmaric.
Toliko za kroniko, da ne pozabimo.
Lp, Miha

eXTReMe Tracker