Iztok Snoj 03.01.2013 06:30 2031 0

Blejske razglednice 2/3

Dotik: Po Bledu in ledu so hodili, da bi nekaj čutili. Želel sem začutiti njihov utrip, kot tudi čutiti utrip lastnega srca.
Tri razglednice z Bleda: o zvestobi, o zaroki in o iskanju navdiha za gore.

Zvestoba

Na klopco sredi otoka pridem sedet tudi naslednji dan. Toplo sem oblečen za enourno sedenje. Berem. Ko sem sam, tudi naglas. Iz knjige in njenih sporočil o Ljubezni. Mimo hodijo ljubeznivi ljudje. Berem, dokler Osojnica ne skrije sonca in se senca ne potegne do klopce. Nič posebnega se mi ta dan ni pripetilo, razen gotovega občutka, da moram vztrajati v tem vztrajanju. Še zadnjič stopim na jezero, da ga prekoračim po dolgem.

Na Mlinem začenjam hojo preko jezera na počez. Fotografiram laboda, ko pristopi Romana z otrokom: "Bi lahko za nas naredili kakšno fotografijo labodov z otokom?" Labodov, znanih po zvestobi v ljubezni. Se bi to videlo na posnetku? Morda povezava Ljubezni z otokom? Nekaj pritiskov na sprožilec in nastane moja najlepša fotografija otoka. Zaradi tega srečanja sem ostal zvest otoku in jezeru preko celega leta.

V mraku se jezero navidezno nekoliko razpotegne, led pa ob otoku poka in pokaže nekaj živosti. Že v temi stopim na kopno veslaškega centra. V soju obalne svetilke se zasvetijo sveže snežinke. Mlada golobčka dva sta radovedna: "Sem šel sam na otok? Ali nimam žene? Koliko ste stari? Imate kaj otrok? V gore pojdite. Turno smučanje, s tem začnite." Vse to je skorajda že mimo. Vendar v pozabo ne bo ugasnilo.

Zaroka

V četrtek grem najprej brat knjigo na otok, potem pa se posvetim fotografiranju. Lovim ljudi pred in za seboj − prve skozi steklo velikega okna in druge v njegovem zrcalnem odsevu. Ko bi le ujel kakšen poljub zaljubljencev. Obiskovalci so čedalje redkejši. Prihaja mlad par, med zadnjimi sta. Gledam ju in si zaželim, da bi se na drugi strani kapelice poljubila, jaz pa bi ju skozi dvojna stekla ujel v objektiv.

Nekoliko sem razočaran, ker ne prideta k vratom na drugi strani kapelice. Na stezi se ustavita in za trenutek obstaneta ... Posnetek povečam, preverjam ostrino. V trenutku se zamaknem v jasen in krasen posnetek, v njem se je trajno ujel njun poljub! Tako sem se razveselil, da sem gospodiča ogovoril: "Kaj vi znate brati misli? Zaželel sem si ... in vi ste mi željo izpolnili. Imate nenavadne sposobnosti."

Čez nekaj dni jima pošljem fotografijo, na katero sta se ujela v času. Prijetno mi postane pri srcu, ko preberem odgovor: "Spoštovani, sem prijetno presenečen in se mi zdi, kot da ste nama bili 'poslani' ... hvala za prelep spomin, ki je še toliko lepši, ker sva se kakih 10 minut potem sredi jezera zaročila. Večno hvaležen Jure." Prosi eno v večji ločljivosti, za spomin si jo bosta dala v okvir. Na Bledu sem opazil radost. Bila je z menoj, a ni bila v meni. Zaznal sem ljubezen. Bila je okoli mene, a ni bivala v meni. Še bom hodil na Bled.