Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 18.05.1992

Delo, Šport: ... V enem dnevu 32 ljudi na Mt. Everestu

Minuli torek je najvišja gora na svetu doživela svojevrsten rekord
KATHMANDU - Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da se je minuli torek povzpelo na najvišji vrh na svetu, 8.848 visoki Mt. Everest, kar 32 ljudi. Najprej je ministrstvo poročalo o 30 ljudeh na vrhu Everesta, nato pa je število popravilo, ker je ena izmed odprav pozabila na dve Šerpi, ki sta prav tako dosegla vrh.
Agencija Reuter, ki posreduje obvestilo nepalskega ministrstva za turizem, ugotavlja ob novici, da tega rekorda na vrhu Mt. Everesta nihče ni vesel. Oglasil se je tudi Novozelandec Edmund Hillary, ki je s Tenzingom Norgayem leta 1953 prvi stopil na vrh Everesta. V Daily Mailu je Hillary med drugim zapisal, da nikomur ne brani vzpona na Everest. Toda sedaj, ko na vrhu prirejajo coctail party, si najbrž ne bi želel več plezati na vrh.
Zadnje dni je bilo na Everestu največ Rusov, štirje v torek, štirje pa dva dni prej.

»Everestu« nagrada ITAS
Knjiga o zgodovini uspešnih in neuspešnih vzponov na goro sveta
Glavno nagrado ITAS za leto 1992 je dobil italijanski dopolnjeni prevod knjige s preprostim naslovom EVEREST, angleškega avtorja Walta Unswortha. Originalna knjiga je izšla že leta 1981, skrbno dopolnjeno izdajo z vsemi razpoložljivimi podatki pa je oskrbela založba Mursia.
Knjižne nagrade so zagotovo eden od zelo konkretnih pokazateljev same literarne produkcije na eni strani in bralnih želja na drugi. Če to ne bi bile, bi šle nagrade v prazno, nobenega odmeva ne bi imele in pisatelji bi skupaj z založbami ostajali brez dodatnih pomembnih kriterijev uspešnosti. To zadnje velja seveda v kontekstu pravičnih nagrad, brez »kuhinjskega zakulisja«.
Za Italijo velja na področju literarnih nagrad ocena, da jih ima namreč toliko, kot ima Francija sirov. Med pomembnejše teh nagrad gre že zaradi tradicije šteti nagrado ITAS, ki jo že skoraj četrt stoletja podeljujejo v Trentu, časovno pa samo slovesnost podelitve vežejo na v svetu izjemo uveljavljeni mednarodni festival alpinističnih, avanturističnih in speleoloških filmov. Tudi tematike literarnih del, ki lahko konkurirajo za nagrado ITAS, sovpadajo s tematsko usmeritvijo filmskega festivala.
Na letošnjem natečaju ITAS se je za nagrado potegovalo 38 založb s 54 knjižnimi deli. Ti številki sicer ne predstavljata rekorda, kažeta pa na konstantno literarno produkcijo, ki zagotavlja dovolj materiala za kakovostno izbiro. Reči je seveda treba, da žanrska oprededelitev nagrade same omogoča zelo širok ustvarjalni pristop avtorjev. Ta gre namreč od romanesknega preko kronističnega do povsem dokumentarno-znanstvenega. Temu primerna je seveda tudi pestra ponudba, s katero se je tudi letos morala ubadati žirija, ki ji je spet predsedoval pisatelj Mario Rigoni Stern.
Knjiga »Everest«, ki je dobila glavno nagrado ITAS, je bogato opremljena s fotografskim materialom, ki sega od daljnega leta 1921 in takratne prve angleške ekspedicije do današnjih dni. Ta zgodovina uspešnih in neuspešnih vzponov na najvišjo goro sveta ima v svojem zaključku izredno bogato dokumentacijo vsega dogajanja na gori, zmagovalcev vrha in njegovih žrtev. Tu so svoje mesto dobili tudi slovenske ekspedicije. Že samo v tem pogledu je knjiga izjemno dragocen enciklopedičen vir.
Posebno nagrado je žirija namenila Reinholdu Messnerju za njegovo knjigo ANTARKTIKA - PEKEL IN RAJ. Knjiga, ki je hkrati dnevnik in dokumentacija o stodnevnem uspešnem popotovanju Messneja in njegovega prijatelja Arveda Fuchsa čez Južni tečaj, je prava zakladnica opisov tega zaledenelega predela naše Zemlje. Posebna odlika Messnerjevega pisanja je v sami literarnosti, ki knjigo dviguje nad puste in suhoparne opise.
Tudi Messnerjeva knjiga, Messner je že leta 1975 dobil nagrado ITAS za knjigo SEDMA STOPNJA, je obogatena s številnimi fotografijami.
Daje med italijanskimi bralci popularna avanturistična literatura - avanturistična v žlahtnem pomenu besede - dokazuje tudi najnovejša knjiga tega žanra izpod peresa znanega pustolovca Giuliana Gionga TEKENIKA založbe Raetie iz Bolzana.
Vsebino obsežne pripovedi napove že sam podnaslov knjige »sedemdeset dni sam v majhnem kanuju na morju okrog Rta Horn.« Ker gre za eno »najbolj nenavadnih avantur našega časa, saj je avtor preveslal več kot 900 kilometrov razburkanega morja v popolni samoti, ko je uro za uro bolj izgubljal občutek za čas in prostor in ga je končno vihar vrgel na obalo otoka Navarin«, je prav, da rečem o tem avtorju besedo, dve. Je pravi pustolovec od nog do glave, italijanski alpinist, ki se je proslavil na Cerro Fitz Royu, na Torre Eggerju in Cerro Torreju, bil je zmagovalec Camel Trophyja na Papui Novi Gvineji in sam je v 42 dneh premagal čilski ledenik Hielo Continental. Pripoved v TEKENIKI mu teče napeto, hkrati pa je tako razburljiva, da je bralec ne more odložiti. Res, knjiga v enem kosu.
Če že govorim o letošnjem literarnem trenutku v Trentu, ne morem mimo 6. mednarodne razstave gorniške literature, ki je ob filmskem festivalu že tudi postala tradicionalna. Na razstavi je sodelovalo 24 držav, več kot sto založnikov z več kot 600 knjižnimi deli. Najbolj opazni vsebinski značilnosti razstavljenih knjig so slikovno izredno bogate monografije gora ali gorskih predelov na eni in historično obarvani »spomini« na vzpone posameznih ekspedicij. Na letošnji razstavi je sodelovala tudi slovenska knjižna produkcija, in sicer založba Obzorja, založba Zaklad s TERRO MISTICO in založba Mladinska knjiga s knjigo NA VRHOVIH SVETA. Prav zadnji dve knjigi sta se dobro vključili v založniški trend sodelujočih založb.

TONE FRELIH (14/5-92)


Zadnji ekstremni smuki
Čeprav letošnjo pomlad alpinistični smučarji niso pogosto zahajali v gore, so njihovi dosežki dobri — Tudi hitrostna preizkušnja

LJUBLJANA - Snega že zmanjkuje in vse kaže, da bo treba za letos končati z ekstremnim smučanjem v domačih gorah. Tovrstnih smukov morda res ni bilo veliko, njih kvaliteta pa ni bila slaba. Odpirajo se nova območja in prodira tudi telemark.
Najprej popravek AN izpred tedna dni. Iz pogovora z Mojstrančani je moč sklepati, da so po južni vesinah Pihavca njihovi člani že večkrat smučali. Janez Brojan - mlajši celo pravi, da je kar nekajkrat in da se mu dozdeva, da težave niso bile pretirane; seveda ob ugodnih razmerah.
Simon Čopi, Borut Črnivec, Tomaž Škoberne in Andrej Terčelj so 12. maja smučali z Velike Črnelske špice (2332 m) v Možnico. Najprej proti Ribežnom, kar je bilo opravljeno že večkrat, potem pa v območju opuščene poti, nekako do 1300 m (tisti, ki jim ni bilo mar za smuči, pa po ostankih plazov celo do 1100 m). Ocena IV+, 800 m, potem položneje po koritih. Vzhodne vesine do nekako 2100 m III+, z grebena ob Mali Črnelski špici na sever (tu ledeno, sicer idealne razmere). Naklonina do 50 stopinj, sicer pa dokaj zahtevna orientacija (iz grape v grapo).

Na smučeh za telemark
Po nekaj težkih smukih se je Dejan Ogrinec (AO Črnuče) odločil, da se preskusi v težjih (smučarskih) smereh še s turno-tekaško opremo, oziroma na smučeh za telemark, obut v alpinine čevlje BC-4000. _Med prvomajskimi prazniki je kar dvakrat smučal s Prestreljenika po vzhodnem pobočju (IV), potem pa še z Malega Studorja proti postaji Škripi (V-). Zahtevnost in izpostavljenost v teh dveh smereh je za to opremo še blizu »zgornje meje« in nekaj pomeni tudi v evropskem merilu.

PLASKI VOGEL - Črnuška diagonala z Vrha Labrja do vstopa v Centralno smer.
DEJAN OGRINEC

Nekaj dni kasneje se je odločil, da kljub ne najboljšim razmeram poizkusi še v SZ steni Plaskega Vogla (2348 m, v grebenu Velikega Špičja). Smučati je začel na grebenu, raztežaj (po Sestopni smeri, ocena II) pod Vrhom Labrja, oz. robom stene. Smučal je v smeri nekakšne diagonale, ki prereže levi del stene. Po ozkih prehodih, kjer je bilo že bolj malo snega, je dosegel spodnji del stene. Skoku v vznožju stene se je umaknil z drzno (strmo, izpostavljeno, najtežji del, 55 stopinj!) prečnico v desno, ki jo je zaključil pri vstopu v Centralno smer (III-IV).
Smer (Črnuška diagonala jo je poimenoval), katere povprečni naklon je 55 stopinj, je ocenil s VI+, višinska razlika 400 m. »Bil bi pa v levem delu pobočja verjetno mogoč lažji smuk, seveda če bi bile primerne razmere«, je še pripomnil.
V sredo 13. maja pa sta Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič (Akademski AO) presmučala še severnozahodno steno Koštrunovih špic (2502 m, Viševa skupina). Turo, o kakršni doslej naši še niso poročali, sta ocenila s V-, 300 m, nadaljevala pa sta s Škrbine Zadnje špranje po »Mojzesovem ozebniku« (III+). Ozebnik je bil kljub že nekoliko slabšim razmeram »smučljiv« vse do izteka, tako da je skupna višinska razlika ture kar 1300 m. Razmere sta imela kljub visokim temperaturam dobre.

Bohinj '92
Za konec pa še k hitrostni preskušnji alpinističnih smučarjev. Organizirala sta jo Dušan Blazin (Alpin Šport) in Srečo Rehberger (Montana) na relaciji Vogel-Komna-Vogel.
Ob osmi uri so začeli pred Ski hotelom, se spustili v Zadnji Vogel, sledil je vzpon na Lanževico, potem pa je bilo treba še na Komno in nazaj na Vogel. Zahtevno, še posebno ker je bilo vroče! Prav temu in dejstvu, da je bilo potrebno prireditev kar dvakrat preložiti, morda pa tudi pomanjkanju tovrstnih prireditev gre pripisati majhno udeležbo. Zanimanja je bilo sicer dovolj, veliko jih je tudi krenilo na pot, toda niso prišli (ali pa niso nameravali) do konca. Morda bi kazalo razmisliti o podobnih akcijah z lažjo traso (za rekreativce)
Zmagala sta brata Jože in Stane Stanovnik (Alpina Žiri), ki sta s progo opravila v šestih urah in sedmih minutah. Pol ure za njima sta bila na cilju Franc Ferjan in Dušan Podlogar iz Gorij, tretja - še uro kasneje - pa sta tekmo končala Rok Kolar in Franc Tomše (AO Slovenj Gradec).

FRANCI SAVENC

Polemika, ki ji ni videti konca
Celjski planinci se (žal) niso pravočasno odzvali na osnutek sprememb Slovenske planinske poti, sedaj pa so odločni, da gredo s svojo zahtevo glede ponovne vključitve Frischaufovega doma med »transverzalne točke« do konca.
Upravni odbor PZS je na predlog komisije za pota (ta pa ga je oblikovala na predlog številnih transverzalcev) pred več kot pol leta dom na Okrešlju izločil iz seznama obveznih točk. Tisti, ki so želeli kar najugodneje prehoditi SPP, so namreč »protestirali«, ker so se morali s Kamniškega sedla spustiti na Okrešelj, potem pa se (skozi Turški žleb npr.) znova vrniti na Kotliče in nadaljevati proti Skuti. Sicer pa to ni bila edina sprememba in predlogi so bili dalj časa v javni razpravi.
Kdo ima prav? Mnenja so različna in razprave bodo, kakor kaže, še dolge in vroče.

F. S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Uradni rezultati iz Zuricha
O nastopu slovenske reprezentance na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju smo že poročali. Objavljamo še uradne rezultate tekmovanja.
Ženske: 1. Robyn Erbesfield (USA), 2. Isabelle Pâtissier (F), 3. Lynn Hill (USA), 4. Susi Good (SUI), 5. Luisa Iovane (ITA),... 39.-46. Simona Škarja (SLO).
Moški: 1. François Legrand (FR A), 2. Severino Scassa (ITA), 3. Yuji Hirayama (JAP), 4. Luca Zardini (ITA), 5. Guido Kostermeier,... 35.-39. Tadej Slabe, 40.-41. Matej Mejovšek, 43.-45. Aljoša Grom (vsi SLO).

N. R.

Izpiti za sprejem med alpiniste
Komisija za alpinizem PZS pripravlja enotne izpite (na republiški ravni) za sprejem med alpiniste. Nanje lahko AO/S prijavijo (s pozitivnim mnenjem vodstva) tiste svoje člane, ki so končali AŠ in pripravniški staž, so že stari 18 let in imajo poleti najmanj 30 različnih vzponov v najmanj treh gorstvih (vsaj petih višjih od 500 m in najmanj pet, ki so se končali na višini 2000 ali več metrov), pozimi pa vsaj deset vzponov, dva pristopa na vrhove višje od 2000 m in en turni smuk. Biti morajo sposobni voditi navezo v smereh IV (III) stopnje.
Teoretični in praktični izpiti bodo 6. junija ob 9. uri pri gostilni Kovač v Vikrčah pod Šmarno goro, Turncem, v primeru dežja pa v prostorih PZS. (Opozoriti morda kaže, da bodo naslednji izpiti šele jeseni!)
Prijave z osebnimi podatki kandidatov je potrebno poslati na KA PZS do petka 23. maja. Priložiti je potrebno tudi dokazilo o vplačilu po 500 SLT na žiro račun PZS: 50101-678-47046.
Komisija za alpinizem je pripravila poseben seznam tem za teoretične izpite, navedbo literature, ki je že na razpolago vsem zainteresiranim. V gradivih je tudi zapisano, da bodo morali kandidati poleg poletne plezalne opreme s seboj prinesti še svinčnik, ravnilo in kompas. Člani osrednje izpitne komisije za sprejem med alpiniste so: Peter Dragar, Alenka Jamnik, Darja Jenko, Rok Kralj in Tomo Šetina.

FRANCI SAVENC

Srečanje pod Jalovcem
V Planinskem domu Tamar bo 29. maja tradicionalno »Srečanje pod Jalovcem«. Akcija, ki je na nek način nadaljevanje VTK memoriala - tudi ta je bil na programu vedno zadnji vikend v maju — je namenjena vsem, ki so se srečevali v Tamarju: članom Akademskega AO (in nekdanjega AO Univerza), pa tudi vsem tistim, ki so več ali manj redno prihajali na VTK memorial, sprejeme in podobne akcije »Akademcev«, ki so se vrstile leta in leta. Srečanje je namenjeno tudi seznanjanju z mladim rodom, ki je tudi vabljen. V soboto bo turni smuk s Kotovega sedla.

(F. S.)

18 novih inštruktorjev
Tudi letos so bili izpiti za alpinistične inštruktorje razdeljeni na dva dela. Teoretični del jih je opravilo 25 v prostorih PZS v Ljubljani) praktični del v Tamarju pa 18. Kandidati so predelali celotno praktično snov AŠ in opravili smuk še s Kotovega sedla.
Novi inštruktorji so iz AO Celje (1), Črna (2), Kozjak (3), Kranj (2), Litostroj (1), Mengeš (2), Tržič (1), Vrhnika (2), Železar - Štore (1), Železničar (2) in Obalni AO (1), izpite pa so opravili pred komisijo, v kateri so bili Jani Bele, Tone Golnar, Janez Leveč, Bine Mlač in Klemen Volontar.

(F. S.)

Nesreča Baskov
Med odpravami, ki so se letos spomladi skušale s himalajskim lepotcem Ama Dablamom, je bila tudi sedem-članska odprava Baskov, ki jo je vodil Carlos Goni Mendibil. Potem, ko so za prvo silo opremili (v podporo preostalim članom) Normalno smer, so se prvi štirje odravili na vrh in ga tudi dosegli. Med sestopom pa se je smrtno ponesrečil njihov najbolj znani alpinist Jose Yoakin, po vzdevku JotaJota znan tudi izven meja svoje (ožje) domovine in Španije.

(F. S.)

ArtRock '92
Tradicionalno zagrebško tekmovanje v plezanju bo v soboto, 23. maja na umetni steni v Domu športov (na Trgu sportova) v Zagrebu. Sestanek s tekmovalci bo ob 7.30, štartnina pa je 300 HRD. Dodatne informacije nudita Boris Čujič in Neven Petrovič 041/579-995.

(F. S.)

  18.05.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti