Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 04.05.1992

  04.05.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 4. maj 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1484

Delo, Šport: ... Lukič v Avstraliji splezal vse najtežje

Mariborski plezalec se je vrnil domov s popolnim uspehom - Ponovil je praktično vse smeri, za nekatere pa potreboval zelo malo časa
KRANJ — Marko Lukič je v Avstralijo s soplezalko odšel z namenom, da poskuša ponoviti najtežjo smer na tej celini. Smer, ki so jo splezali zares najboljši, nekateri so za to potrebovali kar precej časa. Domov se je pred dnevi vrnil s popolnim uspehom. V Avstraliji je splezal praktično vse.
Po prihodu je najprej začel z nekoliko lažjimi smermi v Mont Apriles in v prvih desetih dnevih ponovil Masado, Indijo (obe po avstralski lestvici 29 kar ustreza francoski let oziroma UIAA lestvici lX+ ter kombinacijo Indija-Etiopija (ocena 30, oziroma 8a).
V naslednjih 14 dnevih je izvedel (kot sam pravi) svojo najboljšo serijo doslej. Najprej je 20. marca splezal Daniel or Tiger, dva dni zatem You're terminated in 26. marca še slavno Bord of the rings, Vse tri smeri so ocenjene z 31, kar prevedeno pomeni 8b oziroma X. Vendar se kljub isti oceni med seboj le malce razlikujejo po težavnosti. Potem pa je 30. marca uspešno splezal še najtežjo tamkajšnjo smer Punks in the gym, za katero je potreboval le en večer in en dan študiranja, potem pa mu je vzpon uspel v prvem poskusu, tako da je vzbudil precejšnjo pozornost v avstralskih plezalskih krogih. Smer ima oceno 32. Znani Jerry Molfat je smer ponovil tri dni pred Lukičem in menil, da so težave 8b+. Komentar Patricka Edlingerja pa je bil ob njegovem vzponu 8c. Za konec uspešne serije pa je Lukič splezal še smer Jet lag (29 oziroma 7e+) na pogled.
Za konec si je ogledal še plezališče Frog Butrest v Queenslands za katerega so značilne poči z naklonino od 70 do 95 stopinj. Tam je leta 1988 angleški plezalec Paul Smith opravil prvi vzpon v smeri Whistling Kite, ki so jo mnogi poskušali pred njim. Pred vzponom je v smeri zavrtal tudi 3 svedrovce in imel z lokalnimi plezalci kar nekaj težav zaradi tega. Smer je dobila oceno 32 in oznako druge najtežje smeri v Avstraliji. Kasneje so smer (kljub temu da je niso uspeli ponoviti) znižali na 31 (?!). Lukič je za uspešen vzpon potreboval dva dni in po njegovem mnenju je realna ocena 8b.
Kot dobra primerjava mu je služila tudi smer Marika rokk (8a+) v avstrijskem plezališču Zigeunerloch, kamor se je odpravil takoj po vrnitvi iz Avstralije in za vzpon v omenjeni smeri porabil pol ure. Pri zelo uspešni avstralski turneji so Marku Lukiču priskočili na pomoč Inntal Bosna, Športna zveza Maribor, Papi Spot, La Sportiva ter Ivo in Helena Leber iz Melbourna.

T. Č.

Srečanje na Paškem Kozjaku
Planinsko društvo Vitanje bo priredilo 24. maja XI. planinsko srečanje na Paškem Kozjaku. Prireditev se bo začela ob 11. uri. Po pozdravnem govoru je na sporedu kulturni program z igrami in zabavo.
Na srečanje je mogoče priti iz Vitanja prek Javorja in Basališča (3 h), iz Dobrne mimo planinskega doma in Sv. Jošta (3.30 n), iz Pake mimo planinskega doma (3 h), iz Socke (3 h) in iz Doliča po le delno markirani poti mimo Sv. Jošta (3.30 h). Prireditev bo na čudoviti travnati planjavi Ostrica pod Basališčem, ki je s 1273 m nadmorske višine najvišja točka celjske občine.

(F. S.)

V Velikem vrhu tretja težka smučarska smer
Razmere so bile zelo dobre, smučanje po strmi in izpostavljeni grapi pa velik užitek

LJUBLJANA - Podatkov o novih ekstremnih smučarskih turah sicer ni prav veliko, vendarle je bilo pretekle dni v gorah prav živahno. Veliko ljubiteljev visokogorskega smučanja je bilo na Rodici in Triglavskem smuku, ni pa manjkalo tudi turnih smukov v »privatnih« izvedbah. Korošci so pripravili zanimivo tekmovanje za smučarje alpiniste...
Dejan Ogrinec (AO Črniče), Marko Paternu in Andrej Zorčič (Akademski AO) pa so spet zaorali novo smučino v severozahodno ostenje Košute, pravzaprav Velikega vrha (2088 m). Smučali so po (sicer plezalni) smeri »Desni Y«. Z vrha Velikega vrha so smučali najprej po grebenu na zahod, po stotih metrih - pa zavili v izrazito (dokaj strmo) grapo v SZ steni. Po tej grapi so smučali do spodnje četrtine, kjer so potem morali prečiti desno ven iz grape, na strma snežišča. Ta del smeri - kot tudi nadaljevanje - je identičen s smerjo »Beli ideal« (v originalnem poimenovanju »Levi Y«), ki so jo presmučali 20. aprila letos. Čeprav so se morali tudi tokrat v spodnjem delu na enem mestu spustiti ob vrvi, imata smeri sedaj »kar eleganten« zaključek. (Originalni zaključek grape, oziroma skupen vstop v grapi, ki ga je za kak raztežaj, za sedaj ni mogoče presmučati.)

VELIKI VRH v ostenju Košute s smučarskimi smermi: 1 - Zavarovana pot na Hajneževo sedlo, 2 - »Beli ideal« ali »Levi Y«, VI, 500 m, 3 - »Desni Y« enake ocene in »Pomladni veter« V-, 400 m. (Foto: Dejan Ogrinec)

Razmere v steni so imeli več ali manj odlične, sneg je bil ravno pravšnji in — kot so po povratku povedali — smučanje po tej strmi in izpostavljeni grapi nam je bilo resnično v užitek. Ocena (seveda smučarska) tega novega smuka pa je enaka kot za sosednjo smer: VI, 500 m.
V petek, 24. aprila, sta Marko Čar iz Žirov (smuča na snežni deski) in Simon Čopi iz Bovca presmučala (severno) grapo med Malim in Velikim Bavškim Grintovcem. Ocenila sta jo VI —, 400 m (povprečja naklonila 50 stopinj), vsega pa sta presmučala (dokler je bil sneg) okoli 1000 m višinske razlike. Zgoraj in spodaj sta se držala grape, na sredi pa sta morala obiti skok po policah.
V soboto sta z Borutom Črnivcem smučala še s Travniškega roba (2090 m) v verigi Lepega špičja, in sicer na severozahod. Zgoraj po odprtih vesinah, na sredi v plitev žleb in po njem v Ravni dol. Ves čas zelo izpostavljeno, IV+, 600 m s povprečno naklonino 42 stopinj (maksimalno 50), dolžina smuka 900 m.
V ponedeljek 27. aprila pa sta Čopi in Črnivec smučala še z vrha Male Špice (2312 m) — po zahodnih vesinah v Trebiški dol: V, 800 m (300 m na sredini s povprečno naklonino 48, maksimalno pa 50 stopinj, velika izpostavljenost).
Prva dva dni so imeli zelo dobre razmere, v ponedeljek pa se je že poznala otoplitev: gnil sneg in nevarnost plazov. Opozarjajo, da je na severnih straneh - v primeru otoplitve — še velika nevarnost plazov.

FRANCI SAVENC

Smučarski rally »Bohinj '92«
Edina tovrstna letošnja prireditev pri nas — smučarski rally »Bohinj '92« — ki je bil zaradi slabih razmer že preložen, bo v soboto, 9. maja z začetkom ob 8. uri pri Ski hotelu na Voglu. Žrebanje vrstnega reda startov dvočlanskih ekip bo na večer pred tekmovanjem v hotelu Jezero. Informacije in prijave sprejema trgovina Mon-tana v Tržiču (064/50-439). Za tiste, ki jih zanima, kod bodo tekmovali, da bi si lahko ogledali vsaj delček te zanimive prireditve, pa še trasa: Vogel—Lanževica-Komna-Vogel.

ALPINISTIČNE NOVICE

Veleslalom za alpiniste
Alpinisti iz Črne so 25. aprila le dočakali svoj dan in uspešno izpeljali tradicionalni veleslalom za alpiniste pod Raduho. Na startu je bilo 16 navez iz AO Jezersko, AO Kozjak - Maribor, AS in GRS Prevalje, AO Ravne in seveda domačega AO. Koča je bila odprta, gledalcev veliko, vreme čudovito, le sneg bi se lahko malo kasneje ojužil, so komentirali eno zadnjih smučarskih tekmovanj pri nas namenjenih alpinistom.
Po pričakovanju so se najbolje odrezali Jezerjani: brata Drejc in Luka Karničar sta dosegla zelo dober rezultat 3:58,07. Tudi na drugo mesto sta se uvrstila brata — Bojan in Jernej Mere, člana AO Ravne. Njun čas je bil 4:45,74. Tretja sta bila njuna klubska kolega Franc Oderlap in Janez Žalik; čas 4:47,18.

(F. S.)

Mladi Radovljičani odlični tudi v skali
Za športno-plezalni odsek Radovljica, katere gonilna moč je alpinist in športni plezalec Blaž Jereb, lahko upravičeno trdimo, da je pri vzgoji mladih plezalcev najaktivnejši izmed vseh.
Pretekli teden je ŠPO Radovljica izpeljal začetni in nadaljevalni tečaj športnega plezanja. Otroci so preplezali številne smeri, večina pa je tudi uspešno opravila izpite za sprejem med športne plezalce, oziroma pripravnike športnega plezanja. Med športne plezalce so bili sprejeti: Uroš Grilc, Domen Perat, Rebeka Poček, Miha Senčar, Anže Šanca in Špela Burnik, med pripravnike pa: Jaka Habjan, David Glivar, Marko Sambrailo, Maruša Jeraj ter Petra in Maruša Dobar.

(N. R.)

Tretja tekma bo v Domžalah
Tretja tekma za mlajše kategorije športnih plezalcev bo v soboto, 9. maja. Na umetni steni v dvorani domžalskega komunalnega centra se bodo ponovno pomerili najboljši slovenski športni plezalci, stari od osem pa do šestnajst let. Tekmovanje se bo za cicibane in cicibanke pričelo že ob 10. uri, druga skupina se bo pomerila ob 11.30, najstarejši pa ob 13. uri. Tekmovanje šteje tudi za pokal Slovenije, tako da se obetajo zanimivi boji za točke.

(N. R.)

Prizidek na Bohorju
Planinsko društvo Bohor — Senovo nadaljuje z gradnjo prizidka h Koči na Bohorju. Vgrajena so že okna in vrata, nabavljena polkna, opravljene prezidave v sanitarijah, izvedena inštalacijska dela, postavljen kamin in dimnik ter drvarnica ... Do konca preteklega leta so v novogradnjo vložili za nekaj več kot 16.500 DEM.

(F. S.)

Planinski vestnik, 4 - 1992
Močno naravovarstveno je obarvana četrta, aprilska številka Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije in najstarejšega mesečnika pri nas, ki izhaja že 92. leto.
Serijo ekoloških prispevkov začenja urednikov komentar: letošnje poletje bo v naših planinskih postojankah nemara manj udobja kot prejšnja leta, zato pa bo bolj čisto po gorah in bolj prijazno. Marjan Bradeško piše »99. nadaljevanje o čistih gorah«, ki mu je dal naslov Postelja in smetnjak na hrbtu, gozdar, planinec in alpinist Edo Kozorog piše v prispevku Poškodovanost naših gozdov o tem, da večina škodljivih vplivov na gozd pravzaprav sploh še ni pojasnjenih, Igor Maher pod naslovom Ekološki problemi Nepala o začaranem krogu gospodarskih in družbenih sprememb v deželi pod najvišjimi gorami na svetu.
Več polemik se odpira v aprilski številki PV: Stanko Klinar se loteva pisave in izgovarjave imen, ki so povezana z gorskim svetom in kjer marsikaj še ni čisto jasnega, Tone Škarja dodaja svoj pogled na financiranje alpinizma, Matevž Šuštar naravnost izziva predsednika Planinske zveze Slovenije, naj pove, ali bo po kapelici na Kredarici obnovljen tudi po vojni podrt križ na Škrlatici, Marko Simič pa nadaljuje polemiko o tem, ali naj bi ob vstopu v Logarsko dolino pobirali vstopnino ali ne.
V vrsti razpoloženjskih člankov, poročil in novic je enako dolga vrsta namigov, kam naj bi se odpravili na planinski izlet ali turo.

22. Tabor ljubljanskih planincev
Meddruštveni odbor PD ljubljanskega območja in Jamarski dom na Gorjuši bosta priredila 17. maja 22. tabor ljubljanskih planincev, ki se bo začel ob 11. uri. Tega dne bodo domžalski jamarji odprli svoj muzej, na Gorjušo pa bodo prišli tudi udeleženci 2. rokovnjaškega pohoda, ki se bo začel že v soboto ob 20. uri na Trojanah (pred gostilno Konjšek). Organizator je ljubljanski MDO, prijave pa sprejemajo v pisarni PZS ali uro pred pričetkom na Trojanah. Smer nočnega pohoda je: Trojane-Golčaj-Limbarska gora-Slivna-GE-OS-Grmače-Sv. Miklavž-Cicelj (836)m)-Murovica (743 m)-Sv. Trojica (530 m)—Oklo-Brdo-Krumperk-Jamarski dom na Gorjuši. Pristop do doma je iz vasi Dob po poti proti zaselku Gorjuša (Krumperk); 2 km ali 30 minut. Za tiste, ki bi radi hodili malo več, pa iz Jevnice prek Senožeti na Murovico ter po Poti spominov občine Domžale na Oklo ter šele od tu na Krumperk in k domu; 4 ure. Lažja in krajša je pot iz Domžal čez Zaboršt in Prelog; 1 h.

ZANIMIVA IZLETNIŠKA TOČKA - Jamarski dom na Gorjuši


GORE IN LJUDJE, TVS I
Redaktoričin zadetek v polno
Uredništvo razvedrilnega programa slovenske televizije pripravlja enkrat v mesecu tudi oddajo z naslovom Gore in ljudje, ki pri gledalcih zbuja precej zanimanja. Predvsem ima za to zasluge živahna in podjetna redaktorica Marjeta Keršič Svetel, ki je ne ustavi niti to, da morajo pri snemanjih kdaj pa kdaj pomagati celo gorski reševalci in alpinisti.

Snemalca Janez Horvat in Silvo Plavec med snemanjem oddaje.

Tokratna oddaja Gore in ljudje, ki bo na sporedu v četrtek, 30. aprila ob 20.30 na I. programu slovenske televizije, nas bo popeljala na Kraški rob, v pokrajino med Ospom in Slavnikom, v domovanje burje, prepadnih kraških sten in podzemnih jam. Oddaja bo predstavila najboljšega športnega plezalca leta 1991 Tadeja Slabeta, ki se ukvarja tudi z znanstvenim raziskovanjem kraških pojavov, z njim pa se bo ekipa spustila v Škocjanske jame. Spoznali bomo lepote podzemnega sveta, oddaja pa bo spregovorila tudi o celoviti zaščiti občutljivega naravnega okolja kraškega roba.

(RTV programi - Delo, ČE 30/4-92)


 

Oznake: AN, PLE, PrV, PV
eXTReMe Tracker