Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 27.04.1992

  27.04.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 27. april 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1267

Delo, Šport: ... AR so spet pred nami

Uredništvu ne uspeva uresničevati obljub o rednem izhajanju, zato jim je treba poiskati pravo oporo
LJUBLJANA — »Omembe vredno je nemara to, da so Alpinistični razgledi spet izšli, čeravno ritma trimesečnega izhajanja, kot smo se za prmejduš domenili, nismo ujeli«, je v uvodniku (z realističnim naslovom »Dejansko stanje«) zapisal Bine Mlač. »Žal te večmesečne prekoračitve rokov izničijo vsak še tako dobro zamišljen načrt ...«
In načrt je (tak mora seveda tudi ostati!) — preiti v višji kakovostni razred. Brez tega, v nadaljevanju še priznava (začasni) urednik AR Bine Mlač, se ne bo mogoče odlepiti od pozitivne ničle pri finančnem obračunu in ne bo večje naklade, ne bo konkurence člankov itd.
Toda povečanje naklade bi bilo verjetno mogoče doseči tudi z nekoliko boljšo organizacijo prodaje!? Kar nekaj jih je, ki vedno znova »priznavajo«, da si žele Alpinističnih razgledov; tudi takih kot so. Le tistega koraka, ki bi jih popeljal med naročnike ne znajo opraviti. Ni prave »klime« za to, ni poverjenikov, ne organizacijskega avtomatizma (npr. rednega pobiranja na sestankih AO/S, ob plačilu članarin ...). Ne vemo niti kdo naj bi vse to organiziral; AR izdaja Komisija za alpinizem PZS, le-ta je po eni strani organ PZS, po drugi strani pa naj bi bila tudi zastopnik vseh alpinistov in njihov »organ«. Število naročnikov pa seveda ne sme nihati, zato enkratna akcija tudi ne bo dovolj.
»Ko se namreč človek loti podjetja, ki mu nekateri rečejo amatersko urednikovanje, niti približno ne sluti, kaj vse ga čaka. Vse gre veliko bolj zares, kot je sprva mislil « Tudi to je pomemben del resnice in pomaga razumeti (pre)nekatere spodrsljaje.
Sicer pa je vsebina tudi te, 38. številke Alpinističnih razgledov, dovolj zanimiva in pisana. Mlač predstavlja še enega od »velikih« Domenica Rudatisa. Matej Šurc je pripravil intervju s Tinetom Miheličem, »alpinističnim uživačem, zasvojenim z Andi«. Zanimiv in ilustrativen, ki bo marsikomu pomagal bolje razumeti fenomen alpinizma (to je način življenja). Prevedeni (P. Kozjek) članek Vzponi v dolini Yosemiti nam odkriva del zgodovine »ameriškega« alpinizma, tistega, ki je vplival tako rekoč na vse dosedanje dogajanje.
Potem sta še dva »domača« članka. Jamnikova se spominja Mariče Frantar, Šurc pa predstavlja našo prvo »enajstko«. Za tiste, ki bi radi s smučmi na ledenik bi bilo priporočljivo, da prouče Harderjev članek, ki sta ga za AR pripravila Upnika. Veliko obetata rubriki Prehrana v gorah (glej tisti del, ki govori o vodi visoke tehnologije) ter Dosežki stroke, v kateri bodo tokrat našli največ zanimivega športni plezalci (prevod dr. Četine o poškodbah gibalnega sistema).
France Malešič nadaljuje s kroniko smrtnih gorskih nesreč. Za boljše razumevanje »nekega obdobja« pa je objavljen seznam vseh do lani kategoriziranih alpinistov. Veljalo bi ga natančno pregledati, ker so v njem združeni nešteti uradni dokumenti (tudi dopolnila!) z veljavnostjo za vso Jugoslavijo. Z eventuelnimi popravki oz. dopolnili, bo lahko odličen »dokazni material« za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s proučevanjem našega alpinizma.
Na koncu pa še — Povabilo k sodelovanju. Milenko Arnejšek (v imenu uredništva AR!) poziva vse, da pošljejo preglede vzponov; da bi spet dobili vpogled v aktivnost slovenskih AO/S in posameznikov. Razlog za to je preprost - nekaterim je bilo preko glave, da so v AN brali samo o nekaterih priviligirancih, samoabonentih ...
Naj zapišem še, da AR naročnikom že razpošiljajo, tisti, ki jih dvigujejo sami, pa jih lahko dobe na PZS. Le nenaročnikom (za zdaj še) ne morejo ustreči, ker je bila naklada premajhna. Toda tisti, ki naročnine (še) niso plačali, AR v bodoče ne bodo več dobivali in — vedno bo na razpolago nekaj izvodov za nove interesente.

FRANCI SAVENC

PREJELI SMO

Ali G. Klančnik videva tisto, kar hoče videti?
Delo je v torek 21. aprila objavilo članek Gregorja Klančnika pod naslovom Planinska zveza Slovenije ima privide. Za izhodišče polemičnega članka je postavljeno domnevno stališče osrednjega organa PZS, ki naj bi ga pišoči prebral v Obvestilih PZS št. 3/92. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da je tisto, kar naj bi po mnenju pisca članka predstavljalo stališče o srednjega organa PZS, zgolj iztrgana razprava enega od članov Upravnega odbora, objavljena v skrajšanem zapisniku seje.
Razprava se je nanašala na gradivo Mladinske komisije »Gorništvo je sestavni del slovenske zgodovine, kulture in sedanjega življenja«. Nekaj razpravljalcev o izletih z veliko udeležbo se je dotaknilo pohodov, ki jih prirejajo razne skupine na Triglav in niso strokovno vodeni, nimajo planinskega značaja, pač pa so namenjeni raznim neplaninskim podvigom ter zaradi tega povzročajo jezo resničnih ljubiteljev gora.
Razpravljala so opozorili na več razsežnosti, ki so jih prinesli slovenskemu planinstvu množični pohodi. Poleg pozitivnih pa kaže imeti pred očmi tudi temnejše plati teh pohodov. Te prihajajo v ospredje zadnje obdobje, ko se veliko ukvarjamo z obremenitvami, ki jih še prenese gorski svet. Ker pa se v vodstvu PZS zavedamo vseh razsežnosti množičnih pohodov, se niti nismo opredeljevali za oz. proti množičnim pohodom. Navsezadnje smo enotno ugotovili, da brez izletov s številnejšo udeležbo (merilo je avtobus) ne bo šlo, ker sicer delu članstva oddaljimo slovenske gore.
Na podlagi razprave večine članov Upravnega odbora sem kot predsedujoči povzel razpravo v sklepih, objavljenih v Obvestilih PZS št. 3/92 na str. 7. Eden od sklepov nalaga Mladinski komisiji, da popravi nekatere ocene v svojem gradivu, med drugim tudi odnos do organiziranih izletov. Ker je g. Klančnik iztrgal del razprave enega od razpravljalcev, jo proglasil za stališča osrednjega organa in jo opremil z naslovom »Planinska zveza Slovenije ima privide«, si ne morem razlagati tega dejanja kot dobronamernost. Prej nasprotno.
Nihče ni imel namena žaliti železarjev. Nihče tudi ne zanika vloge in pomena železarskih središč za planinsko dejavnost, ki jih podrobno navaja g. Klančnik. Če je bil kdo prizadet, potem je prej vzrok napačne intepretacije kot pa omalovaževanja doseženih rezultatov. Osebno pa tudi nisem najbolj prepričan, da je pri poprečnem številu 482 pohodnikov na enem pohodu (Triglav), moč v celoti zagotoviti normalno izvedbo pohoda in na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh tudi varnost pohodnikov.

ANDREJ BRVAR


ALPINISTIČNE NOVICE

Slovenska reprezentanca v Zürich
V petek bo na pot v Švico odšla naša športno-plezalna ekipa, ki se bo udeležila letošnje prve tekme za svetovni pokal. Slovensko reprezentanco v letošnjem letu sestavljajo: Simona Škarja, Miranda Ortar, Tadej Slabe, Matej Mahovšek in Aljoša Grom. Na žalost je najboljša slovenska športna plezalka M. Ortar odpovedala sodelovanje na tekmi v Zürichu, ekipi pa se bosta pridružila še Nejc in Luka Zaplotnik, ki se bosta v četrtfinale skušala prebiti na odprtem prvenstvu.

N. R.

Z grebena Košute
V ponedeljek 20. t. m. so Dejan Ogrinec, Marko Paternu in Andrej Zorčič smučali v območju (od mejnega prehoda Ljubelj) lepo vidne grape v SZ steni Velikega vrha (2088 m) v grebenu Košute. Začeli so z vrha po odprtem pobočju. Po 150 metrih so zavih levo na veliko trikotno snežišče, po njem pa v grapo. Iz zadnje tretjine grape (nadaljevanje zaradi skalnega skoka ni bilo mogoče) so potem prečili levo in nadaljevali po izredno strmih vesinah do vznožja stene. Toda tudi tod ni šlo brez 30-metrskega spusta ob vrvi.
Smer, ki so jo presmučali (doslej smo v tem predelu poznali le tržiško »smučarsko smer« v območju zavarovane poti na Hajneževo sedlo) so imenovali Beli ideal, ocenili pa s VI, 500 m. Zgoraj je bilo trdo, spodaj (zaradi vremenskih prilik izjemno oster prehod!) pa so bile skoraj idealne razmere.

(F. S.)

Na Hochalmspitze, 3360 m
Komisija za mednarodne stike PZS vabi 9. in 10. maja na turno smučanje na območju Hochalmspitze (3360 m) v Avstriji. Zbor bo v soboto ob 7. uri pred PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani, prevoz bo z osebnimi vozili. Ven-darle — število udeležencev je omejeno zaradi (prijave sprejema pisarna PZS, tel. 312-553) rezervacije prenočišč v Celovški koči. Prispevek na udeleženca bo 800 SLT in 150 AUT.

(F. S.)

Ponovno na Kibo
Komisija za mednarodne stike PZS bo zaradi velikega zanimanja obisk Kenije in Tanzanije, družen z — nekoliko skrajšanim — trekingom. Udeleženci se bodo najprej lahko povzpeli na Mt. Meru (4565 m) v skupini Kilimandžaro, kar bo služilo za aklimatizacijsko turo. Sledil bo ogled slikovitega narodnega parka ob jezeru Nanyara in Ngorongoro. Po počitku v Arushi pa bo na vrsti še osrednji cilj — petdnevni vzpon na Kibo. Po povratku z najvišje gore Afrike bodo obiskali še jezeri Nakuru in Naivasha ter Štirinajst slapov. Dovolj časa bo tudi za ogled znamenitosti glavnega mesta Kenije. Vse informacije in prijave v pisarni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. 312-553.

(F. S.)

Maratonska tekma mladih
Končana je druga tekma mlajših kategorij za Pokal Slovenije v športnem plezanju. Kar stoosem mladih plezalcev se je pomerilo na enajstmetrski umetni steni v slovenskobistriški športni dvorani.
Sobotna tekma, katere prireditelj je bil Alpinistični odsek Impol, je bila odlično organizirana, pa tudi rekordna po svojem trajanju. Gledalci so lahko kar osem ur spremljali akrobacije na konicah prstov naših najmlajših športnih plezalcev. V smereh z ocenami VI+, VII+, oziroma VIII+ so bili najboljši — cicibanke: 1. Špela Šeliga, 2. Urška Šeliga (obe Šaleški AO), 3. Maruša Jeraj (ŠPO Radovljica);
cicibani: 1. Blaž Rant, 2. Česen Aleš (oba PK Škofja Loka), 3. Klemen Albreht (AO Žiri);
mlajše pionirke: 1. Katarina Štremfelj, 2. Marija Kozin, 3. Blažka Klemenčič (vse PK Škofja Loka);
mlajši pionirji: 1. Domen Perat, 2. Uroš Grilc (oba ŠPO Radovljica), 3. Aleš Strojan (PK Škofja Loka);
starejše pionirke in kadetke: 1. Jasna Koler (AO Idrija), 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 3. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica);
starejši pionirji in kadeti: 1. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 2. Gregor Šeliga (Šaleški AO), 3. Boris Novak (AO Žiri).
Pokrovitelji tekmovanja so bili: Planika, Impol, Armex in Slovenec.

N. R.

Spominska plošča Jožetu Rozmanu
Pod steno Bele peči nad Lomom bodo člani alpinističnega odseka iz Tržiča 3. maja ob 10.30 odkrili spominsko ploščo Jožetu Rozmanu. Udeleženci se bodo lahko pripeljali z avtom po cesti proti planini Javornik. Od ceste je še 10 minut hoje do stene. Po odkritju lahko udeleženci izkoristijo dan še za plezanje v Beli peči.

(PiL 29/4-92)

Ugodnosti za AI
Lani so podelili izkaznice vsem alpinističnim inštruktorjem, ki so jih AO/ S predstavili kot aktivne (v letu 1991). Letos pa so bili registracije deležni le še tisti, ki so - ob vsem drugem - v zadnjih treh letih sodelovali tudi vsaj na eni »republiški« akciji. Ne le zato, ker so bili taki vsi dosedanji sklepi. Drugače ne bo mogoče zagotoviti enotne doktrine šolanja, ne bo izmenjav izkušenj, počasi se še poznali ne bodo več med seboj.
Bo pa v bodoče najbrž bolje. Podkomisiji za vzgojo in izobraževanje je namreč uspelo zagotoviti nekaj ugodnosti, ki jih bodo deležni le registrirani Al. 50% popusta pri plačilu prispevka za »zavarovanje v tujih gorah«, popust pri nakupih opreme v nekaterih trgovinah itd. Jani Bele, načelnik podkomisije, pa obljublja še nove ugodnosti in obenem poziva v pomoč vse, ki bi mu pri zbiranju le-teh lahko pomagali.

(F. S.)

Kolekcionarji osemtisočakov
Čeprav žal ni več povsem popolna, bo nekaj podatkov iz seznama zadnjega »kolekcionarjev osemtisočakov« za večino zanimivih, saj jih že nekaj časa nismo objavili.
Krog tistih, ki bi se radi povzpeli na vseh 14 osemtisočakov (ali vsaj na čim več njih) je vse širši. Toda - šele dva sta načrte uresničila: Reinhold Messner 16. 10. 86 in Jerzi Kukuczka 18. 10. 87. Prek sto pa jih je, ki imajo za seboj vsaj tri take vzpone, 30 med njimi jih ima več kot pet in 14 osem ali več.
Erhard Loretan (Švica) je bil že na 11 samostojnih osemtisočakih, Marcel Ruedi (Švica) na 10, Michael Dacher (Nemčija), Noboru Yamada (Japonska), Fausto De Stefani (Italija) in - Viki Grošelj (Slovenija) na 9, na osmih pa: Sergio Martini (Italija), Siegfrid Hupfauet (Nemčija), Benoit Chamoux (Francija), Hans Kammerlander (Italija) in dva Poljaka Krisztof Wielicki ter Wanda Rutkiewicz. Zanimiva je še opomba, ki sem jo zasledil o Loretanu. ki je najbližji »lovoriki«: nezainteresiran za, kolekcionarsfvo. Med odpravo na Šiša Pangmo se je namreč zadovoljil s srednjim vrhom, čeprav je bil od glavnega - ki edini velja - oddaljen le nekaj korakov.

FRANCI SAVENC

Oznake: AN, HIM, PrV
eXTReMe Tracker