Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.03.1992

  23.03.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 23. marec 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1212

Delo, Šport: ... 2-krat S stena Ortlerja, Marmolada in Z Cina

Čeprav domače stene letošnjo zimo niso samevale, je o aktivnosti v njih le malo znanega - Furlan in Požgaj sta v začetku marca prečila Loško steno
LJUBLJANA — Uradne zimske sezone je bilo v soboto konec, tisti ki bo hotel napraviti njeno realno bilanco in oceniti njen pomen za slovenski alpinizem, pa ne bo imel lahkega dela. Mreža poročevalcev je — kot kaže — dokončno razpadla, aktivnosti nihče več sproti ne beleži in — kar je najbolj žalostno — kljub opozorilom posameznikov, se zdi, da nihče nič ne ukrene.
Z južnotirolskih prizorišč sem dobil dve zanimivi sporočili, poročevalci pa niso vedeli drug za drugega, čeprav so plezali isto smer! 29. februarja sta Vanja Furlan in Bojan Požgaj, člana AO Železničar iz Ljubljane preplezala mogočno severno steno Ortlerja (3902 m), po smeri, ki stajo 22. junija 1931 prva zmogla slavna Hans Ertl in Franz Schmidt. Smer je v vodnikih ocenjena s TD+, visoka je 1200 m, naklonina v ledu pa je 60-70/ 50-55° in Vanis jo v svoji knjigi o ekstremnih lednih vzponih predstavlja kot »najtežjo ledno plezarijo Vzhodni Alp«.

S STENA ORTLERJA - Ertlova smer in variante. (Arhiv: F. Savenc)

Furlan in Požgaj sta vstopila ob treh zjutraj in izplezala ob 17. uri, potem pa bivakirala na vrhu ter naslednji dan sestopila na južno stran. Gorski reševalci v Suldnu so jima rekli, da sta edina, ki sta jo to zimo preplezala. (Isti dan kot onadva je vstopila tudi neka nemška naveza, ki pa je po 300 m obrnila.) Sama ocenjujeta, da sta plezala, čeprav večji del vsak za sebe, nenavezana, pravzaprav počasi (14 ur), da pa je za to objektiven vzrok: črni led in slabe razmere.
Le dva dni za njunim sporočilom, sem dobil o isti smeri še enega, iz Radovljice. Ertlovo smer V S steni Ortlerja sta 8. marca preplezala Aleš Ježek in Miro Pogačar, člana AO Radovljica. Tudi onadva pravita, da so bile razmere zelo slabe in da je bilo tam naokoli sploh premalo ledu (razmišljala sta tudi o S steni Kônigspitze, ki je še posebej »odurna«). Plezala sta 11 ur, noč po vzponu pa prebila v zimski sobi Payer-Hutte (3020 m) na drugi strani gore.

Riba v Marmoladi
Janez Kešnar (AO Mengeš) in Marko Prezelj (AO Kamnik) pa sta 5. in 6. marca opravila zimsko ponovitev Ribe v južni steni Marmolade. Kakšna je ta slavna smer, ocene ED+ ali VII, A3, ob prosti ponovitvi pa VIII+/ IX-, z 850 m višinske razlike (dolga pa je okoli 1000 m), tudi pozimi, nam je kolikor toliko znano že iz pisanja Mihe Praprotnika v Planinskem vestniku 2/92, ko je opisal poskus, ki sta ga opravila z Markom Lukičem 19. in 20. marca lani. Tudi uspešni vzpon ni minil brez dramatične tekme z vremenom in nemogočimi razmerami.
V sredo so Kešnar, Prezelj in Andrej Zabret, ki jima je bil tokrat za »dolinsko pomoč«, zgazili pot do koče in napela 150 m vrvi. Bivakirali so malo nad kočo Faleir, v dolgem skalnem rovu. Naslednje jutro sta bila ob sedmi uri že na koncu vrvi. Ko sta jih spustila Zabretu, se je začelo zares. Ob 14. uri sta srečno dosegla »Ribo« in ko sta po radijski zvezi izvedela vremensko napoved, sta se odločila za nadaljevanje. Do večera sta potem končala z najtežjimi tehničnimi raztežaji, dva naslednja (VI+, VII, A3) pa sta morala preplezati še s svetilko. Bivakirala sta na Veliki polici.
Naslednji dan se je vreme že precej poslabšalo in nadaljevanje tudi še ni bilo enostavno (V, VI), vendarle sta vedela, da ju ne čaka več veliko. Ob 9. uri je že snežilo, zadnja dva raztežaja do zgornje postaje žičnice, kjer se smer konča, pa sta plezala že v hudem snežnem metežu. Za konec pa sta morala še žičničarjem plačati polno dnevno karto, 30.000 ITL, ker imajo od znanega spora z (nekaterimi) alpinisti še vedno tak »zakon«.
V nedeljo 8. marca sta Marjeta Lešnik in Janko Oprešnik, oba sta člana AO IMPOL iz Slovenske Bistrice, iz Misurine prigazila do hotela Auronzo, nato pa še naprej do sedla Lavaredo, skupaj kakih deset kilometrov. Bivakirala sta v zapuščenem bunkerju.
Ker je med potjo spet začelo snežiti, sta že mislila, da sta prišla zaman. Toda zvečer je sneg prenehal, začelo je močno pihati in temperatura je padla globoko pod 0° C ... Naslednje jutro pa sta se vendarle odločila za tamkaj tehnično najzahtevnejšo smer - Streho sveta v S steni Zahodne Cine.
Do stene sta potrebovala kar debelo uro, tako da sta v ponedeljek splezala le tri raztežaje, potem pa se spustila nazaj pod steno. V torek pa sta začela zares, saj sta vedela, da potem ko bosta v »največji strehi sveta«, povratka ni več. Spodaj je bilo še precej prostega plezanja, v strehi, ki jo je kar za dva raztežaja, višje pa je še en raztezaj kar precej previsen, pa sta morala uporabiti vso »tehniko«, ki sta jo premogla. Šele potem sta postopno lahko spet vsaj malo plezala prosto. Bila pa sta že dodobra mokra in premrzla! Kljub temu sta ob 17. uri izplezala in bivakirala na majhni polički. Ocena A3, VI, VI+, plezala pa sta (efektivno) 13 ur.
Sestop je bil spet poglavje zase. Spuščala sta se po smeri Casin-Ratti in pomagati sta si morala , celo s hudičevimi krempeljci in svedrovci, saj je stena tod namreč previsna. Šele po osmih urah sta bila spet na varnih tleh. Je to naša prva, mešana ponovitev (prvo sploh sta 1966 opravila Mahkota in Ščetinin) te smeri in prva zimska, ena redkih| takih naših v italijanskih Dolomitih.
Za konec pa še vzpon »iz domačih logov«. Furlan in Požgaj sta v dneh od 3. do 5. marca opravila prvo zimsko prečenje grebena Loške stene, največjega ostenja pri nas. Greben, ki ločuje Koritnico od Bavščice, velja za enega (najlepših, vendarle tudi najmanj obiskanih predelov pri nas. Tehnično sicer ni zahteven (mestoma II-IV), je pa zelo izpostavljen, prav »pustolovski«. Začela sta kar ob cesti Bovec-Log v petek popoldan in prvič bivakirala že na Obilici. V soboto sta potem prečila večino grebena in na Vrhu Goleževice bivakirala še drugič. V nedeljo popoldan pa sta prečenje zaključila na Plešivcu ter sestopila skozi Balo in Bavšico. Razmere, pravita, da sta imela ugodne, vreme čudovito in deležna sta bila res izjemnih razgledov.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Alpinistična šola v Črnučah
Alpinisti PD Črnuče sporočajo, da bodo v četrtek, 2. aprila, spet začeli z alpinistično šolo. Vse, ki jih zanima gorniška dejavnost ali ki bi se želeli ukvarjati z alpinizmom ter plezanjem na splošno, vabijo v društvene prostore na Titovi 351/1 (nad diskoteko Black Jack, v središču Črnuč) vsak četrtek ob 19.30. Na prvem predavanju bo privlačnosti alpinističnega smučanja predstavil Dejan Ogrinec.

Končana AŠ Kozjak
Lani oktobra je AO Kozjak iz Maribora začel z alpinistično šolo, ki se je je udeležilo okoli 40 tečajnikov. Imeli so vrsto predavanj in skupnih tur (nekaj jih je žal odpadlo zaradi neugodnih vremenskih razmer), na koncu pa še preskus znanja, ki ga je uspešno opravilo 16 tečajnikov. Šolo je ob pomoči članov in inštruktorjev vodil Fredi Kelc.

Nov veter na TVS?!
Če bo šlo tako naprej, lahko pričakujemo vstop v Evropo tudi s planinstvom na TV, je slišati prve komentarje. Oddaja Gore in ljudje, ki jo pripravlja Marjeta Keršič-Svetel, je že dobila domovinsko pravico, sicer le enkrat na mesec, pa vendarle. Tokrat bo v petek 27. t. m. ob 21.30 na drugem programu TVS, časa ponovitve pa žal (še) nismo izvedeli.
Nekako presenetila pa nas je napoved, ki smo jo slišali v sredo nekaj po 18. uri med regionalnim programom iz mariborskega študija. V okviru njihovih oddaj, bo vsakih 14 dni 10-15 minut posvečeno tudi oddaji »Tomo Česen predstavlja«, ki jih pripravlja Matjaž Fištravec in Studio Alp. V prvi oddaji sta se oba akterja pravzaprav le predstavila in opisala program desetih predvidenih oddaj, torej - če je niste videli, še niste veliko zamudili. Za čez 14 dni pa sta napovedala oddajo o plezanju v ledu, ki bo menda še dopolnila »Gore in ljudje« tega petka.

Ob 40-letnici Slovenskega zvonika
Da imamo v Bariločah (San Carlos de Bariloche, država Rio Negro) v Argentini močno slovensko kolonijo, ki se je trajno zapisala tudi v zgodovino južnoameriškega andinizma, je sedaj že splošno znano; Planinski vestnik je o tem lansko leto objavil lepo število člankov, sproti pa smo njihovo aktivnost spremljali tudi v naši rubriki.
Ob 40-letnici prvega pristopa na Slovenski zvonik (Campanile Esloveno) v Katedralskem gorju, ki ga je13. februarja 1952 opravila naveza Bertoncelj-Jerman, ga je Dinko Bertoncelj, sedaj že 63-letnik še enkrat ponovil, tokrat s svojima sinovoma Bogdanom in Andrejem, ki je bil tam gori celo prvič. Staremu mojstru sta pri vzponu drugovala dva tamkajšnja najboljša plezalca Sebastian De la Cruz in Rolo Garibotti, ki sta sočasno preplezala novo smer.
To pa ni bilo vse »slavje«. Konec februarja so v Planinskem stanu, še vedno delujoči postojanki tamkajšnjega Slovenskega PD, pripravili uspelo razstavo, ki je prikazala vso zgodovino Kapele (Cerro Capilla).
V soboto 28. t. m. bo štirideset let, kar sta Bertoncelj in Jerman opravila prvi pristop na Torre Tuma v skupini Tres Picos, konec leta pa bo enaka obletnica kar so začeli graditi in skrbeti za Slovensko stezo. Le še Vojko Arko in Jožko Simčič sta se na enem od slavij spominjala, kako so zanjo iskali prehode po severnem grebenu Katedrale.

(F. S.)

Novice iz Patagonije
Vojko Arko iz Bariloč poroča, da so sandinisti, ki so prišli skozi njihovo mesto, povedali še nekaj zanimivih novic. Casimiro Ferrari je preplezal novo smer v južni steni Aguja Bifina, velikem in težkem stolpu v grebenu med Cerro Torre in Pier Giorgio. Mislil je celo, da je bil prvi, ki se je povzpel na severno, višjo ostrico, toda že pred dvema letoma sta ga prehitela bariloški Švicar Pedro Luthi in Buenosairčan Horacio Bresba.
Aguja Poincenot je doživela več vzponov in sedaj je gotovo, da sta smer Dom Whillansa 22. januarja letos ponovila Maximo Schneider iz Cordobe in Oskar Pandolfi. Bariločan Teo Plaza je bil z nekim Špancem na Fitz Royu.

Jezerjani na rallyu
Alpinisti z Jezerskega so bili že šestič na mednarodnem smučarskem alpinističnem rallyu Pizzo tre Signori v Premani v Italiji. Po dvodnevnem tekmovanju, 11-urnem turnem smuku, treh hitrostnih tekaških preskušnjah in dveh tekmovanjih v veleslalomu v celcu, so se tri alpinistične naveze jezerskih alpinistov in gorskih reševalcev dobro uvrstile. Zmagali so policaji iz Innsbrucka. Davo in Luka Karničar sta bila med 34 navezami petnajsta, Drejc Karničar in Peter Sušnik 17., Milan Šenk in Rado Markič pa 24. Jezerjanom so pot omogočili PD Jezersko in GG Kranj.
V organizaciji Sreča Rehbergerja bo prva taka tekma pri nas od Vogla do Komne čez štirinajst dni.

(M. K.)

Konec tedna v Bohinj!
BOHINJ - Konec tedna se obeta zanimiva smučarska prireditev, ki bo gotovo pritegnila veliko pozornosti. V soboto bo najprej »sky rallay«, v nedeljo pa turni smuk, z Rodice.
Organizatorji so udeležencem pripravili skupna ležišča v hotelu Zlatorog, po 600 SLT. Pot na Rodico so pripravili iz dveh smeri — po gozdni cesti do Bareče doline in nato ob 8. uri prek Suhe planine na Rodico, ter z žičnico na Vogel in Šijo. Odhod z zgornje postaje žičnice na Šiji je ob 9. uri, cena za prevoz z žičnico pa 500 SLT.
Vse dodatne informacije in prijave so še možne v trgovini Montana v Tržiču, tel. (064) 50-439.

Občni zbor PD Ljubljana—Matica
LJUBLJANA - Planinsko društvo Ljubljana Matica bo izvedlo svoj 98. redni občni zbor v sredo, 25. t. m. ob 17. uri v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4. Vodstvo s predsednikom Gregorjem Klančnikom na čelu bo poročalo o bogati društveni dejavnosti v letu 1991 ter predstavilo načrte za leto 1992. Podelili bodo tudi vrsto priznanj.

Oznake: ALP, AN,
eXTReMe Tracker