Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 16.03.1992

  16.03.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 16. marec 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1994

Delo, Šport: ... Prvenstveni vzpon naveze Jamnik-Počkar

V vzhodni steni Monte Rose sta preplezala novo smer, najtežjo doslej v tej mogočni steni - No Passaran: ED, 1200 m, 15 ur - Zahteven tudi sestop
LJUBLJANA - Matjaž Jamnik, član AO Šmarna gora in Bojan Počkar, član ljubljanskega AO Železničar, sta turo začela na koncu sedežnice v italijanskem kraju Macugnaga, v Centralnih Alpah, 1930 m visoko in sicer 7. marca letos, nekako ob 11. uri. Uro kasneje sta bila že pri Riffugio Zamboni (2050 m), kjer sta malo počila in se razgledala pred odhodom pod steno. Ostenje Monte Rose je zaradi nizkih temperatur mirovalo, podorov serakov ni bilo ne videti ne slišati in tudi ledenik je bil videti »kar spodoben«.

PRVENSTVENI VZPON - Vzhodna stena Punta Gniffeti (4556 m) z novo smerjo naveze Jamnik-Počkar. (Arhiv: Franci Savenc)

Hoja po ledeniku je bila res povsem ugodna, kljub temu pa sta do pod stene potrebovala šest ur, brez počivanja in pretiranega ogledovanja narave. Ob 19. uri sta bila pod vzhodno steno Punta Gniffeti (4556 m, Monte Rosa) steno, visoko 3100 m.
Ker je bilo premraz in še močan veter je pihal, sta kar nadaljevala. Najtežje mesto je bila ogromna robna zev, ki sta jo morala premagati (95°) takoj na začetku. Višje pa sta plezala kar nenavezana. Tistih 500 m spodnjega dela stene, kjer ni pred njima plezal še nihče, označujeta z naklonino 50-55°, plezala pa sta ga štiri ure. Vreme je bilo lepo, toda temperature povsem zimske.
Nadaljevala sta šele naslednji dan. Vzpon sta začela ob 8. uri in plezala še naprej nenavezana; hitrost je v takih stenah odločilna! Naklonina pa je bila že precejšnja, 60-80° v ledu, vmes pa nekaj kombiniranih (skala-led) odstavkov.
Naslednjih tristo metrov, med 3800 in 4100 metri, je bilo odločilnih, najtežjih in plezala sta jih navezana. Sedem težkih raztežajev kombiniranega plezanja, dva z oceno VI+ , ostali pa VI— do VI, na eno mesto (AO) sta celo zmogla le s klini, led pa tudi ni bil lahak, njegova naklonina je nihala med 60 in 85°. Naslednjih dvesto metrov pa je bilo potem že lažjih, čeprav si še vedno zaslužijo oceno VI, naklonina do 70°. Potem pa se je (na višini 4300 m) njuna smer priključila Francoski (ocena TD). Še dvesto metrov po njej in ob 19. uri sta bila na robu stene, 4500 m visoko. Efektivno sta ta dan plezala 11 ur, skupno torej 15 ur. Vreme, ki je bilo že zjutraj oblačno, se je dokončno pokvarilo, snežilo je, le temperatura je bila (za plezanje) dokaj ugodna.
Prespala sta na vrhu Punta Gniffeti, v zimski sobi Riffugio Margherita (4556 m). Sestop v Alagno, naslednji dan, v ponedeljek 9. marca, pa je bil spet poglavje za sebe. Snežilo je, motila ju je megla, na smeri sestopa pa ni manjkalo odurnega črnega ledu. Začela sta ob 8. uri, ob 15. uri pa sta že bila v gondoli, ki ju je z višine 3200 m popeljala v dolino.
Po podatkih, ki so dosegljivi, je to - imenovala sta jo kar po geslu znanem iz španske državljanske vojne »No pasaran« — sedaj najtežja smer v vzhodnem ostenju Monte Rose, druge najvišje gore Alp in Evrope Njena celotna višina je 120C m (skupaj z vzponom po Francoski, sta opravila 1400 m vzpona) ocenjujeta pa jo kot »veliko« kar potrjujejo podrobnosti in kompleksna ocena TD.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Sestanek sodnikov
Čez mesec dni se bo pričela tekmovalna sezona v športnem plezanju. V okviru priprav bo v sredo, 18. t. m. ob 20. uri, v prostorih PZS drugi sestanek sodnikov pripravnikov in sodnikov športnega plezanja.

Vabilo na »Bohinj '92«
Konec tega meseca bo v Bohinju pravi »visokogorski smučarski vikend«. Osrednja prireditev bo tekmovanje dvojic (ski rally) na območju Vogla in Komne, z vzponom na Podrto goro in Lanževico, ki bo na sporedu v soboto, 28. t. m. Prijavnina (za kritje gondolskih prevozov, za karto z vrisano progo, toplih napitkov ipd.) za dvojico je 1600 SLT, ki jih je treba nakazati na žiro račun 51510-601-29247 MONTANA, Skorja Loka. Prijave (s kopijo nakazila) sprejemajo do 201, m., informacije pa kaže iskati pri Sreču Rahbergerju, tel/fax (064) 50-439.
Prireditev se bo začela že v petek. Ob 18. uri bo žrebanje številk ipd. potem pa spoznavni večer v bohinjskem Hotelu Jezero. Družabni večer s predvajanjem filmov in videa o smučanju v gorah bo tudi v soboto zvečer, po razglasitvi rezultatov. Za nedeljo pa pripravljajo še turni smuk na Rodico. Zbor bo ob 9. uri na zadnji postaji (Plato) gondolskega sistema Vogel.

(F. S.)

Indijansko poletje
Miklavž Eiselt in Boštjan Ložar, oba sta člana AO Ljubljana Matica, sta 4. in 5. marca kot prva pozimi ponovila Indijansko poletje (VI/VI, 400 m) v Dolgem hrbtu. Za smer Kozjeka in Podgornika iz leta 1986, ki je postala bolj znana šele z izidom vodnika 39 in pol, sta potrebovala 11 ur. Snega skoraj ni bilo, »mraz, pa kot je pozimi običajen«. V drugem raztežaju, kjer se je odkrušila luska (V+), sta plezala desno (VI) po plošči, zgoraj, kjer smer preči Šimenc-Škarja in gre levo, pa naravnost navzgor (V-VI, 100 m), v prvenstveni varianti do zadnjega raztežaja, ki sta ga izplezala po Šimenc-Škarja. Spust sta opravila v območju vzpona, tako da sta dosedanjim klinom dodala dva svedrovca.

(F. S.)

O vzponu Destivellove
Čeprav iz agencijskih vesti in pisanja tujih glasil (še) ni moč spoznati vseh podrobnosti, je gotovo, da je Catharine Destivelle (32), kot prva sama pozimi preplezala S steno Eigerja. Vstopila je ob 6. uri in do mraka je zmogla dve tretjini stene. Nadaljevala je v soju čelne svetilke in ob 23. uri dosegla vrh, kjer je bivakirala in sestopila šele naslednji dan.

(F. S.)

Izpopolnjevalni seminar
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje KA PZS je v Tamarju organizirala zimski izpopolnjevalni seminar, ki se ga je udeležilo kar 75 alpinističnih inštruktorjev iz 25 AO/S. Ob predavanjih o cepinu in poškodbah zaradi mraza, so praktično obdelali tudi šolanje za plezanje v zaledenelih slapovih in del ledeniške tehnike ter še posebej uporabo cepina. Med ugotovitvami seminarja izstopa potreba po delu skupine, ki bi spremljala novosti s področja opreme in tehnike.

(F. S.)

Tistim, ki žele v Nepal
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS obvešča vse, ki načrtujejo potovanje v Nepal, da ima skupina, ki bo 8. aprila poletela z Brnika, še nekaj prostih mest (skupinska vozovnica!). Povratek si lahko prilagode, po 14, 21 ah 28 dneh. Informacije in prijave na 315-493 do 20. marca.

Na vrhovih sveta
Konec tedna bodo bržčas nared prvi izvodi knjige NA VRHOVIH SVETA, ki bo izšla pri Mladinski knjigi in bo kot kaže edina, ki nas bo letos (ob Terra Mystica Bogdana Kladnika) predstavljala na festivalu v italijanskem Trentu.
Knjigo, ki ima podnaslov Od prvih pristopov do najvišjih sten, posvečena pa je 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem, sestavljajo članki 33 avtorjev, ki jih povezuje faktografija o tako rekoč vseh gorah, ki so jih naši alpinisti doslej obiskali, s prikazom najpomembnejših dosežkov. Ne manjka ilustracij, 56 strani je barvnih fotografij... Format pa kot knjiga »Na vrh sveta«, ki je pri isti založbi izšla leta 1979.

(F. S.)

V gore nekdanje SZ
Kompas Holidays (informacije 219-069) je dobil ugodno ponudbo ruske zasebne agencije za obisk tamkajšnjih gora. Udeležencev mora biti 5-15, nudijo vse namestitve, prehrano in transport ter spremstvo, le prevoz do Moskve ni vštet. Okvirne cene (večje število, večji popust) pa so: za 13 dni Elbrusa 796 USD, Pik Korženevske in/oz. Pik Komunizma, 23 dni, 1484 USD, Han Tengri, 25 dni, 1496 USD, Pik Pobedy, 30 dni, 1661 USD, Fanske gore, 14 dni, 926 USD, treking okoli Pik Komunizma, 23 dni, 1003 USD itd.

Memorial Jožeta Rozmana
Športno društvo Lom prireja v nedeljo, 22. t. m. na Planini Javornik 1. memorial Jožeta Rozmana v veleslalomu. Tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri, pravico nastopa imajo vsi člani GRS, alpinisti in planinci. Prijave sprejema Janko Meglič (tel. 064 -51-845), prijave pa se lahko tudi pred startom na dan tekmovanja.

Zimski tečaj na Komni
Zimski začetniški alpinistični tečaj bo v organizaciji Podkomisije za vzgojo in izobraževanje kot že običajno v Domu na Komni. Letos bo trajal od 22. do 28. t. m.

V Spodnjem Rokavu in Škrlatici
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) in Dušan Polajnar (AO Mojstrana) sta 8. februarja v steni Spodnjega Rokava ponovila 700 metrov visoko smer Krušič-Dimitrov (VI, V). Plezala sta 7 ur.
4. marca pa je Ravnik skupaj z Matjažem Jamnikom (AO Šmarna Gora) plezal v severni steni Škrlatice. Opravila sta 1. zimsko ponovitev Direktne na Skalaški steber. Oba sta smer ponovila prosto (Jamnik na pogled, Ravnik jo je tako splezal že poleti). Sicer je bila stena povsem kopna in za vzpon sta rabila 4 ure. Direktna na Skalaški steber ima 5 raztežajev in pri prosti ponovitvi so ocene naslednje: VI+, VII, VIII-, VII, VI-. Nazaj sta se spustila po vrvi.

Novice iz ŠAO
Matej Mejovšek je v januarju in februarju opravil več kot 20 vzponov v smereh devete stopnje, med njimi dve 7b na pogled. Med najtežje sodijo smeri, ki jih je preplezal v Mišji peči: Rock'n roll (7+), Triad (8a), Matadoras (7c) in Durango (7C) in v Libojah: Quernica (8a), Jogananda (7c-, prvi vzpon) Kraftwerk (7c), CSN (8a+), Grega Šeliga pa pred kratkim Srebrno streho tudi v Libojah.

(N. R.)

Planinski vestnik, št. 3
Slišati bi bilo lahko kot prevelika hvala in reklama, toda velik del popolnoma drži, da bi bila v naših hribih kakšna nesreč, manj, če bi obiskovalci gorskega sveta redno prebirali Planinski vestnik. Tudi v letošnji marčni številki, ki je izšla minuli teden je namreč precej prostora posvečenega nevarnostim, ki grozijo premalo pripravljenemu gorniku. Dr. Jože Četina poroča z 12. sestanka zdravnikov Gorske reševalne službe v Innsbrucku in hkrati opozarja na najpogostejše nesreče »navadnih« planincev, Franc Mulej pa z zasedanja lavinske komisije IKAR, kjer je pozornost veljala skupinskim belim grobnicam v zimski sezoni 1990/ 91. Na primerno opremo za smučanje po gorskih prostranstvih opozarja Dejan Ogrinec, ki hkrati zelo konkretno svetuje, na koncu pa opozarja na nevarnost tudi oglas v Planinskem vestniku: zdaj je čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki zagotavlja večletno zaščito. — V marčnem Planinskem vestniku je opisanih nešteto možnosti za planinske izlete, tako med drugim v Spodnje bohinjske gore, na Raduho, na Bevkov vrh in v Kladje, ali pa v gore sredi italijanskega škornja; to bo vsekakor koristen vodnik tistim, ki se nameravajo tja podati letošnje poletje. — Alpinisti bodo prebrali, kako je njihov kolega Franci Horvat plezal na Artesonraju v perujski Cordilleri Blanci in kolegica Andreja Velikonja na Torre Nord, tako plezalci kot »šodrovci« pa se bodo nasmejali humoreski Aleša Potiska.

Catherine Destivelle preplezala Eiger
KLEINE SCHEIDEGG - 32-letna francoska alpinistka Catherine Destivelle je v torek preplezala severno steno Eigerja in je tako prva ženska, ki je zmogla to steno v švicarskih Alpah. Francozinja je za steno potrebovala 17 ur plezanja. Na sliki: Catherine Destivelle po vrnitvi na Kleine Scheidegg, v ozadju Eiger. (Tele-foto: Reuter) ( DELO 12/3-92)

Eiger podlegel ženskemu znanju
Francozinja Catherine Destivelle je sama (in pozimi) preplezala severno steno mogočne švicarske gore - Za vzpon do vrha le potrebovala, ob mrazu, vetru In sneženju, 17 ur - Na podvig se je pripravljala dolgo
Pariz, 12, marca — Francoski alpinistki Catherine Destivelle je v prvem poskusu uspel zgodovinski podvig. Kot prva ženska je sama in pozimi preplezala severno steno Eigerja, ki velja za eno najnevarnejših smeri v švicarskih Alpah. 32-letna plezalka, ki je že lani opozorila na svoje izjemne sposobnosti, ko je začrtala svojo smer v Druju pri Chamonixu, se je 1.800 metrov visoke stene lotila ob šesti uri zjutraj. Sredi popoldneva je opravila z dvema tretjinama Eigerja, ki bi ga po načrtih morala preplezati tik pred večerom, a je naletela na suh sneg na drobljivi skali. Maurice Herzog, eden najslavnejših plezalcev v zgodovini francoskega alpinizma, ki je leta 1950 kot prvi človek stal na kakem osemtisočaku - Annapurni — se ob pripovedovanju alpinistke, ki je po sestopu naročila čokoladni sladoled, ni posebej začudil: »Eiger je mešan teren, sestavljen iz ledu in krhkih skal«. Ko se je znočilo, je bila Catherine Destivelle še vedno v steni, pričelo je še snežiti, termometer pa je kazat minus petnajst. Alpinistka ni niti pomislila na umik, ob pomoči svetilke se je prebijala navzgor in ob 23. uri, torej po 17-urnem plezanju prišla na vrh Eigerja. A težav ni bilo konec. Catherine Destivelle po zmagi nad goro ni upala razpeti bivaka, v strahu, da bo zaspala in zmrznila. Počepnila je na zasneženo skalo, se ogrnila in tako pričakala dan. Ob njenem vzponu je Maurice Herzog obudil spomine na svoj prvi poskus osvojitve severne stene Eigerja, na katero se je leta 1948 ali še leto prej, nekdanji alpinist in kasnejši minister za šport ni povsem gotov, spravila štiričlanska naveza, a so zaradi slabega vremena morali opustiti naskok.

Posvet o delu z mladimi planinci
GORNJA RADGONA - Planinsko društvo Gornja Radgona je izvajalec posveta načelnikov in planinskih strokovnih kadrov iz Pomurja, ki ga organizira mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Posvet o posodo-bitvi in metodah dela z mladimi planinci bo v torek, 17. t. m. ob 16.30 v prostorih PD oz. DTV Partizan Gornja Radgona.


Francoska alpinistka pod premaganim Eigerjem

Severno steno Eigerja, ki je zahtevala 35 življenj, sta prvi osvojili leta 1938 nemška in avstrijska naveza, sledili so drugi, med njimi tudi Lionel Terray in Louis Lachenal, Herzegova tovariša z Anapurne. Catherine Destivelle, ki je v mladosti plezala v Fontainebleauju, vmes pa se je ukvarjala s fizioterapijo, da bi ostala materialno neodvisna, je na svoje sposobnosti opozorila v osemdesetih letih, ko se je pričela udeleževati tekmovalnih vzponov v prostem plezanju. O Eigerju je pričela sanjati, ko ji je bilo petnajst let, vzpon pa je načrtovala pri 25. letih. Za poskus naskoka na severno steno in še pozimi se je odločila šele lani, o nameri pa je obvestila le peščico prijateljev, med njimi Marca Batarda, ki je leta 1973 stal na vrhu Eigerja, kamor je priplezal v navezi. »Na vrhu me je vendarle bilo malo strah,« je priznala Catherine Destivelle prijateljem, ki so jo pričakovali po vzponu na 3.974 metrov visoki Eiger, spomnila se je namreč, kako je julija lani zdrsnila za deset metrov, ko se ji je v Druju odpel klin.

(B. M.)
( Slovenske novice – ČGP Delo 13/3-92)
 

Oznake: ALP, AN, PrV, PV, USP
eXTReMe Tracker