Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 24.02.1992

  24.02.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 24. februar 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1852

Delo, Šport: ... Slovenski alpinizem še v svetovnem vrhu

To potrjuje tudi anketa o najpomembnejših turah in primerjava z ocenami iz tujine — Še analiza komisije za alpinizem PZS
LJUBLJANA — Dobitniki priznanj za največje alpinistične dosežke so znani in več ali manj pričakovani manj pa nekateri podatki iz ankete '91. Čeprav se na anketo niso odzvali vsi, je delež točk (od 5 do 1) tistih, ki so bili izbrani, vendarle tolikšen, da ni dopuščal posebnih dvomov. Smer Čubi v Šitah je denimo, dobila še enkrat več glasov kot smer v Prišni glavi. Le-ta pa 40 odstotkov več kot turi na tretjem mestu, PP v Planji in Ledenka, itd.
Zanimivo je še, da so Šite kar štirikrat prišle na seznam najpomembnejših tur in da je bilo izbranih tur v Julijcih dvakrat več kot tistih iz Kamniških in Savinjskih Alp ter da je bila zimska le ena. Ne more biti za to »kriv« le pregled, ki je bil razposlan kot priloga, saj sta bili nanj praktično le dve (pisna celo samo ena) pripombi. Med turami opravljenimi v Andih je po nesreči izpadel vzpon Praprotnika in Velikonjeve na Severni stolp (Paine), pri himalajskih pa nekatere moti nezaključena smer v Kumbakarni. Toda rezultati ankete to pravzaprav negirajo: Južni Kanč 185 točk, Anapurna 156; Kumbakarna 78, Srednji Kanč 45, Talung in glavni vrh Kanča pa 30,5.
Pri izboru alpinističnih smučarjev (priznanja so tokrat dobili prvič) se je pokazalo, da je takih z najkvalitetnejšimi turami pravzaprav skoraj premalo za tako zastavljeno anketo, še posebej, ker je bilo treba pomotoma navesti kar šest imen. Ob trojici, ki je dobila priznanja, so prišli v ospredje le še trije: Dejan Ogrinec, Uroš Cerar in Aljoša Hribar, ki so pa pravzaprav tudi vsi preostali udeleženci tur navedenih v pregledu.
Bolj pestro pa je na seznamu predlaganih za najuspešnejše alpiniste. (Tu so najbolj prišli do izraza lokalni interesi!) Svetičič je npr. dobil 193 točk, Prezelj 90 in Štremfelj 61. Na četrtem mestu je s 40 točkami Počkar, štiri manj jih je dobil Karo, tem pa slede Jeglič, Knez, Rupar, Kozjek, Lukič, Kajzelj, Ravhekar idr. Več kot 20 imen in ob posameznikih tudi naveze, kar pa bi pripravo pregleda otežilo le, če bi hoteli rangirati prav vse.
Upajmo, da bodo zainteresirani organi, predvsem mislim seveda na komisijo za alpinizem PZS, rezultate ankete še temeljito analizirali in jih primerjali s prejšnjimi (in morda s kategorizacijo), sedaj je namreč vendarle že toliko podatkov, da bi lahko postavili vsaj nekaj standardov. Za lansko leto npr. ni bilo izbora alpinistke, tudi najpomembnejših zimskih tur ne ... Pač ni bilo dovolj primerljivih rezultatov. Toda morda bi lahko vključili izbor najuspešnejše naveze? In še to: anketa '91 je zajela le alpinistično aktivnost, plezalske dosežke je ovrednotila podkomisija za športno plezanje sama, na osnovi znanih rezultatov.
Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo še na mednarodna priznanja našim alpinistom. Za leto 1989 je bila kot »naj tura« proglašena Česnova v Kumbakarni, leto kasneje spet njegova, in sicer prek južne stene Lotseja, za lani pa vzpon Prezlja in Štremflja na južni vrh Kangčendzenge. Tako izjemnega zaporedja najvidnejših svetovnih priznanj (ker »čisti« alpinizem nima tekmovanj, so to edina merila) pa menda doslej ni imel še noben drug šport pri nas.

FRANCI SAVENC

Enajsta stopnja
Tadej Slabe je v Mišji peči pri Ospu preplezal prvo slovensko smer enajste stopnje: Za staro kolo in majhnega psa (XI - )

Tadej Slabe (AO Matica, Awentura, Ferrino, Boreal) je že pred leti zavrtal prve svedrovce v skrajnem levem delu stene Mišje peči. Petnajst metrov dolga streha skalnatega spodmola mu je služila predvsem za trening, kljub vsemu pa je bil končni cilj — preplezati smer v celoti. Jasno je bilo, da bo težavnostna stopnja smeri presegla vse dosedanje, ki obstajajo pri nas. Ob težkih odstavkih in povezavah se je pripravljal za plezanje zahtevnih smeri in bil vedno bliže uspehu. Smer, ki zahteva moč prstov, gibčnost in vzdržljivost, je po besedah Tadeja Slabeta daleč najzahtevnejša, kar jih je zmogel doslej. »Za staro kolo in majhnega psa« je ocenil z XI-, kar je le za stopnjo manj od ta čas najtežje smeri na svetu: Action Directe (XI) v Frankenjuri, ki jo je lanskega septembra preplezal Wolfgang Gùllich.
Slovenska »Wall Street« zdaj čaka na ponavljalce. Ali bo smer obdržala svojo oceno? Po njenem videzu sodeč, bi to vprašanje lahko kar zanemarili.

N. R.

Plezal je v Brunntalu
»Ker so se razmere v naših stenah po zadnjem sneženju precej poslabšale, sem se odločil za obisk Brunntala,« je povedal Janko Oprešnik - Zumba po povratku v zreške Terme, kjer je plavalni mojster. V Brunntalu, ki je kakih 120 km oddaljen od Maribora, je opravil prvo ponovitev nove variante (marec '91, ocena VI-, A2-3) znane smeri Grottenweg (VI/V+, AO, 300 m). Plezal je le šest ur, saj je bila stena skoraj povsem kopna, čeprav je 1500 m visoko.

(F. S.)

Priznanja alpinistom
Včeraj so v Ljubljani podelili priznanja najuspešnejšim alpinistom, alpinističnim smučarjem in plezalcem za leto 1991. Med športnimi plezalkami so bile najuspešnejše Miranda Ortar, Metka Lukančič in Simona Škarja, med mladinkami pa Nataša Stritih.
Med plezalci je bil najuspešnejši Tadej Slabe, sledita mu Vili Guček in Marko Lukič. Med mladinci je bil najboljši Stanko Židan. Tudi alpinistični smučarji so prvič doslej podelili priznanja najboljšim. Na prvo mesto je anketa postavila D. Karničarja (na sliki levo), za njim Boruta Črnivca in Andreja Terčela. Med alpinisti pa so bili najuspešnejši Slavc Svetičič, Marko Prezelj in Andrej Štremfelj.
Zboru je poslal pozdravno pismo predsednik predsedstva Milan Kučan, v imenu republike pa ga je pozdravil minister za prosveto in šport Peter Vencelj.

(FS) Foto: Igor Napast ( VEČER 20/2)

Priznanja PZS najboljšim
LJUBLJANA - Tudi alpinisti so razglasili najuspešnejše športnike in najboljše dosežke za leto 1991. V športnem plezanju so to Miranda Ortar, Metka Lukančič in Simona Škarja, med mladinkami Nataša Stritih, ter Tadej Slabe, Vili Guček in Marko Lukič in med mladinci Stanko Židan. Med alpinističnimi smučarji so se najbolje odrezali Davo Karničar, Borut Črnivec in Andrej Terčelj, med alpinisti pa Slavc Svetičič (na sliki desno), Marko Prezelj in Andrej Štremfelj. Posebne zahvale so dobili vsi, ki so k tem uspehom pripomogli. Podrobneje bomo o slovesnosti še poročali.

(FS) Foto: Srdan Živulovič D(20/2-92)


 

Oznake: AN, PLE
eXTReMe Tracker