Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 27.01.1992

  27.01.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 27. januar 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1349

Delo, Šport: ... Miranda Ortar in Tadej Slabe v Chamberyju

V okviru ZOI bo predstavitev ekstremnih planinskih športov
LJUBLJANA - Ni še minilo sedem let od prvega mednarodnega srečanja športnih plezalcev v Bardonechii, že bo športno plezanje na letošnjih letnih olimpijskih igrah v Barceloni predstavljeno kot demonstracijska panoga, v okviru zimskih olimpijskih iger v Albertvilu pa bodo od 23. do 31. januarja promocije vseh ekstremnih planinskih športov. Bližnje mesto Chambery bo teden dni gostilo športnike, ki se ukvarjajo z ekstremnim smučanjem in sankanjem, plezanjem lednih slapov, alpinističnimi prečenji in športnim plezanjem.
Prireditve z imenom International Mountain Sports Week, se bosta poleg osmih najboljših plezalk in trinajstih najboljših plezalcev sveta, ki so bili izbrani po svetovnem prvenstvu v Frankfurtu, udeležila tudi slovenska predstavnika Miranda Ortar in Tadej Slabe. Poleg svetovne elite imata namreč možnost nastopa tudi po en plezalec in plezalka vsake države, ki je članica mednarodne alpinistične zveze UIAA. Na ta način so si organizatorji tekme zagotovili nastop kvalitetnih plezalcev iz vsega sveta. Dobitnika lanskega slovenskega pokala v športnem plezanju imata z izkušnjami, ki sta si jih pridobila na tekmovanjih za svetovni pokal, vse možnosti za uspeh.

NUŠA ROMIH

Plazovi preže na smučarje
Pod snežnimi plazovi je lani našlo smrt največ turnih smučarjev, slede pa smučarji izven urejenih prog — Množične nesreče

LJUBLJANA — Že konec novembra smo v Delu zasledili novico o prvi nesreči v plazu v sezoni 1991/1992 v Sloveniji. Ker se je prava zima šele dobro začela, navajam (po beležkah F. Muleja in zapisniku dr. F. Vallaja, predsednika komisije za plazove IKAR) pregled smrtnih žrtev plazov v Evropi in severni Ameriki v sezoni 1990/1991. Morda nam bodo ti podatki pomagali, da med pohodi v gorski svet pa tudi na urejenih smučiščih ne bomo pozabili na svojo varnost.
Med ponesrečenci močno prevladuje turni smučarji (43,2%). Gre za panogo, ki postaja vse množičnejša in se zadnja leta hitro razvija tudi v Sloveniji. Sledijo smučarji zunaj urejenih smučišč, ki so nekdaj prednjačili. Število ostaja visoko, čeprav je odstotek mrtvih (25,5%) že manjši. Precej mrtvih je tudi med alpinisti oziroma med gorniki, ki v gore zahajajo peš (14,6%). Izjemno veliko število žrtev na organiziranih smučiščih (6,7%) je zakrivil plaz na italijanskem smučišču pod Mont Blancom (Courmayeur). Na poteh je bila ena sama žrtev, nobene pa v zgradbah. Žrtve pod razno zajemajo 9,4%. Gre v glavnem za italijanske jamarje in lovce.

Značilne so množične nesreče. Samo v petih nesrečah je umrlo 48 oseb (9 Holandcev v Franciji, 9 vojakov v Španiji, 9 smučarjev v Kanadi, ki so se prevažali s helikopterji (t. i. »heliski«), 9 jamarjev in že omenjenih 12 smučarjev na urejenem smučišču v Italiji).
Omeniti kaže izrazito plazovito obdobje sredi februarja, ki je terjalo skoro polovico vseh žrtev in si jih lahko razlagamo z navalom smučarjev in gornikov, ko se je po sneženju vzpostavilo obdobje lepega vremena. Analitike preseneča lahkomiselnost žrtev, ki tik po sneženju odhajajo na vse bolj strma pobočja; zgroženi so nad čedalje večjim številom profesionalcev - mrtvih gorskih vodnikov, vaditeljev smučanja in reševalcev. Veliko je nepotrebnih reševalnih akcij (ko zaradi neodgovornih posameznikov za prazen nič tvegajo življenja reševalci).
Komisija je obravnavala tudi namerno proženje plazov. Kot cilj se v alpskem prostoru med drugim postavlja raketiranje plazov neposredno iz helikopterja, kot ga že več let z uspehom prakticirajo v Švici in ZDA.
Ponovno je bila na vrsti zahteva, da naj meteorologi oziroma službe za opazovanje snega končno že uvedejo enotne stopnje nevarnosti zaradi plazov.

PAVLE ŠEGULA

ALPINISTIČNE NOVICE

Mladinsko SP v športnem plezanju
Od 26. februarja do 1. marca bo v Baslu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju, ki se ga bo udeležila tudi močna ekipa Slovenije.
Tekmovanje v težavnostnem plezanju na baselski umetni steni bo ognjeni krst za našo mladinsko ekipo, ki jo bo po strogi presoji izbral selektor Blaž Jereb.
Kandidati za SP so: 1. kategorija (letnika 1973 in 1974): Luka Zaplotnik (AO Kranj), Stanko Zidan (AO Lj. Matica), Aljoša Grom (AO Vrhnika), Borut Kavzar (AO Trbovlje) in Nataša Stritih (AO Tržič). II. kategorija (letnika 1975 in 1976): Uroš Perko (AO Kamnik), Anže Šanca (AO Radovljica), Grega Šeliga (AO Velenje) in Jasna Koler (AO Idrija). III. kategorija (letnika 1977 in 1978): Davor Velikanja (AO Idrija), Urh Čehovin (AO Lj. Matica), Martina Čufar (AO Mojstrana) in Jerneja Tratnik (AO Idrija).

NUŠA ROMIH

Registracija gorskih vodnikov
Podkomisija za gorske vodnike pri KA bo evidentirala aktivne gorske vodnike za leto 1992. Rok za oddajo izkaznic in evidenčnih listov (ki jih dobijo na PZS) je 31. marca. K vodniški izkaznici naj priložijo planinsko izkaznico s plačano članarino.

Nove smeri v Završnici
Benjamin Ravnik je v Završnici opremil in splezal še 5 novih smeri: Barski trinožnik (18 m) in Kje so tiste stezice (15 m) imata oceno IX/IX+, Grdina VIII (10 m), Pagat VII+/VI-II- (6 m) in Pikova dama VI+/VII-(12 m). V Mišji peči pa je ponovil še Ponarejeno želvo (VIII+).

Zimske ponovitve
Andrej Gaspari (AO Rašica), Tomaž Jeras in Boštjan Ložar (oba AO Matica) so 19. t.m. ponovili Triangel v severni steni Dolgega hrbta (VI+, AO, 250 m). Plezali so 6 ur, težji pa je bil zgornji položnejši del smeri, kjer so imeli precej snega. Verjetno gre za 1. zimsko ponovitev.
Boštjan Ložar je s Tadejo Križnar (tudi AO Matica) ponovil Golo sonce v steni Skute (VI, AO, 350 m). Bilo je prijetno toplo, Ložar pa je smer splezal prosto (VII-).
Urban Golob (AO Matica) in Iztok Tomazin (AO Tržič) pa sta 18 t.m. v zahodni steni Spodnjega Rokava opravila prvo zimsko ponovitev (in tudi prvo nasploh) Smeri krokarjev (600 m, VI-/VI. V povprečnih razmerah sta potrebovala 5 ur.

(T. Č.)

Prvi trenerji športnega plezanja
Podkomisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije si že nekaj časa prizadeva za ureditev vprašanj o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja. Evidentirali so že prve kandidate za trenerje in inštruktorje športnega plezanja.

(N. R.)

Twin Peaks v Mišji peči
Igor Jamnikar je desno od smeri Strta srca navrtal in preplezal novo smer z imenom Twin Peaks in jo ocenil s 7 c+. Smer je previsna in dokaj dobro razčlenjena, varovanje pa omogočajo trije svedrovci.

(N. R.)

Razpis na K2 '92
Komisija za odprave v tuja gorstva pripravlja za obdobje maj-julij 1992 odpravo v zahodno steno drugega najvišjega vrha sveta K2 (8611 m). V odpravi bodo štirje alpinisti (dve navezi), vodja in zdravnik. Rok za prijave je 15. februar 1992, pogoji pa običajni (osebni list, vzponi ...), predpogoj za alpiniste pa je že dosežena višina 8000 m.

Gore in ljudje
Če bo šlo vse po sreči, bomo končno ljubitelji gora imeli svojo oddajo tudi na ljubljanski televiziji. Na sporedu naj bi bila vsak zadnji petek na drugem programu, njen naslov pa je Gore in ljudje.

V severni steni Škarij
Janko Oprešnik in Danilo Tič (oba člana AOIMPOL iz Slovenske Bistrice) sta v nedeljo 19. januarja letos opravila prvo zimsko ponovitev smeri Aligator v S steni Škarij. Kot sta povedala, so bile razmere »še kar znosne«. Za smer, ki je visoka nekako 200 metrov, ocenjena pa s VI+, A1, sta potrebovala pet ur. Sestopila sta po Vzhodni grapi (30-40°).

Na začetku sezone
Vojko Arko je iz Bariloč (Argentina) sporočil, da se je »južna sezona« sicer komaj dobro začela, da pa že ima prve podatke o izjemnem vzponu. Njihov someščan Sebastian de la Cruz je z dvema Baskoma (Ion Lazkano in José Carlos Tamayo) ter ameriško navezo (Brad Eric s tovarišem) 24. novembra 1991 dosegel vrh Velikega stolpa, Torre Central del Paine. Plezali so osem dni (s presledki zaradi slabega vremena), nova smer pa vodi prek južne stene. Oba Baska sta pred tem bila tudi na Južnem stolpu.

Taternik - Slovenci v vrhu
Zadnja številka glasila Poljske alpinistične zveze Taterniku spet veliko piše o našem alpinizmu. V svetovnem alpinizmu prevladujejo alpinisti Slovenije, je v uvodniku zapisal urednik Jožef Nyka. V članku »alpinistična senzacija« sta opisana dva dogodka, prvenstveni vzpon Catherine Destivelle v Druju (s portretom, ki ga je dobro narisal urednikov sin Jan) in Svetičičev vzpon v Pointe Croz ilustriran s celostransko shemo. Zanimiv je uvodni del teksta: ... zanimanje medijev vzbudil znani jugoslovanski — pardon, slovenski - solist, Miroslav Svetičič (33). V nadaljevanju pa ne manjkajo podatki o njegovih najpomembnejših turah.
V pregledu spomladanske himalajske sezone je prvo poglavje posvečeno spet našim »Gorzka radosč Jugoslowian«; mišljena je seveda žalost ob smrti Frantarjeve in Rozmana, po velikih dosežkih na Kancu. Sovjetski alpinizem, ki je opravil pravi »bum« v Himalaji, pa primerja z našim. In pri koncu: Sezona je prinesla tudi veliko novih smeri, od katerih najpomembnejša je bila - po stebru Južne Kangčendzenge. Ne manjka pa tudi novica o našem tekmovalnem plezanju (Rock Master v Yugoslawii), z rezultati kranjske tekme.

FRANCI SAVENC

Priznanje Štremflju in Prezlju
LJUBLJANA - Prvenstveni vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja na Kangčendzengo v Himalaji je močno odmeval doma in v svetu, ki je dejanju naših alpinistov prisodil tudi visoko mednarodno priznanje. Alpinista pa je sprejel in jima čestital tudi podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič.

(PE 24/1-1992)


Vrtec, ki najmlajše popelje tudi v gore
Andersenov vrtec redno prireja smučarske tečaje, ob koncu pa še otroci tekmujejo v veleslalomu — Z veseljem opravljeno delo

LJUBLJANA — Pred dnevi so predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec H. C. Andersena v Šiški, s slovesnim nastopom v dvorani Tivoli zaključili drsalni tečaj. Dogodek sam po sebi ni pomemben, saj se jih je zvrstilo že nič koliko. Poudariti kaže. da Andersenovi malčki najmanj štiri leta prežive tesno povezani z naravo in da je drsanje le ena izmed utečenih dejavnosti.
Toda takšen vrtec je za prvošolčka - bivšega Andersenovca, prava katastrofa, saj ga v prvem razredu osemletke običajno ne spustijo dlje od domačega dvorišča, ne vidi telovadnice in drsališča, čaka na prihodnji smučarski in plavalni tečaj polna tri leta in medtem pozabi, da je nekoč že tekmoval v veleslalomu, da je bil na Sedmerih triglavskih jezerih in so ga proglasili za planinca, da ima doma morda te prvega delfinčka, pomembno osebno dokazilo o znanju plavanja. Toda pustimo problem osnovni šoli in akciji strokovne službe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki si je zadala nalogo, da v prihodnjem razdobju skuša prepričati strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, kako pomembna je strokovna športna vzgoja tudi na nižji stopnji osnovne šole.
Seveda pa tudi vsi strokovni argumenti ne bodo zalegli, če se ne bo v osnovni šoli za več kot 90 stopinj spremenilo gledanje na športno vzgojo. Tudi v VVO H. C. Andersen nimajo zaposlenega nobenega profesi-onalca, ampak celoten team zaposlenih razmišlja profesionalno - prilagodilo se je potrebam otrok. To kar je danes v VVO H.C. A. dejstvo, seveda ni nastalo čez noč.
Z zgledno športno vzgojo je povezano dolgoletno strokovno izobraževanje nekdanje ObZTKO Šiška in njegovih strokovnih delavcev Evgena Komelja, Janeza Šmona, Zvoneta Viranta, danes pa enota za šport pri Agenciji za šport Ljubljane nadaljuje delo predhodnikov.
Tatjana Prešeren, ravnateljica VVZ H. C. Andersen in Ivanka Vodnik, mentorica športnih dejavnosti, nista v zadregi, ko hočeta predstaviti športno dejavnost in aktivnosti v naravi.
»Imamo redne vadbene ure, razgibalne minutke, orientacijske pohode, krose, športno značko z obveznimi izleti, zimovanja, letovanja, planinski tabor, dodatne izlete, tečaje drsanja plavanja ... verjetno smo še kaj pozabili,« se opravičujeta sogovornici.
Da se ne bi hvalili z nekaj let starim perjem, se domenimo za kratko predstavitev lanskoletne dejavnosti. Naj-prej sta nanizali večje projekte.
»Redno hodimo na smučarske tečaje. Letos gremo v Kranjsko Goro, za teden dni bodo starši odšteli samo 95 DEM. Lani smo bili v Planici. Naši otroci se ob koncu tečaja udeležijo strokovno pripravljenega veleslaloma in letos jim bo kolajne podelil Rok Petrovič«
— Letovanja in planinski tabori?
»Hodimo za 10 dni v Poreč ali na Pag. Lani letovanja zaradi vojne ni bilo. Planinski tabor na Planini Jezero bomo letos organizirali že petič. Sodelujemo s PD Integral. Prijazni Integralovci so nam odstopili svoj dom,i brezplačno pa so nam na voljo z vodniki. Na 5—6 otrok pride en vodnik in tako si lahko privoščimo zaresne planinske ture — do Sedmerih jezer, na Pršivec, Planino na Lazu, na Štabce. Trdimo, da imajo pravo malo planinsko šolo.«
— Delo z otroci najbrž ni preprosto?
»Potrebnega je veliko potrpljenja, lepih besed, razlag in nežnosti. Otroku se hoja, ki je povezana z naporom, ne sme priskutiti. Na začetku jih je treba spodbujati, ob koncu pa bi še kar ostali. To velja za vse aktivnosti v naravi.«
— In kako na vse to gledajo starši?
»Celotna dejavnost je tesno povezana s starši in marsikaj nam uspe organizirati prav zaradi njih. Vselej jih vabimo s seboj in ko enkrat vidijo, kako delamo z otroci, ni več dvomov v naše delo. Za večino staršev je naš pristop na začetku dokaj nenavaden ali z drugimi besedami, na nek način vzgajamo tudi starše in vse to lahko organiziramo samo s sodelovanjem staršev.«
Športna značka je bila verjetno tista, ki je sprožila v ljudeh drugačno razmišljanje, kako bi si sicer razlagali, da brez težav opravijo 8 izletov, da obiskujejo Nanos, Slivnico in podobne vrhove, da imajo 100 kompletov smuči, 40 kompletov drsalk, 30 kompletov kotalk ...
— Toda izleti niso poceni?
»Sodelujemo s podjetjem Kompas Hertzom. Starše stane izlet od 100 do 150 tolarjev. Hrano nesemo s seboj, otroci pa imajo v nahrbtniku, bolj zaradi dobrega občutka, po dva sendviča ter kakšno jabolko. Reči moram, da dve ali tri ure hoje za naše otroke ne predstavlja nobenega problema. Veliko hodijo že najmlajše skupine.«
— Vzgojitelji za delo, ki se odvija tudi ob popoldnevih in sobotah, niso posebej nagrajeni. Kako sprejemajo te obveznosti?
»Za tako delo morajo biti posebna osebna naravnanost ljudi. Vsi, ki se v našem vrtcu ukvarjamo s športno vzgojo, smo prepričani, da se to splača početi in zato z veseljem opravljamo svoj poklic. Če bi gledali s stališča denarja in podpore družbe, bi rekli, da kaj takega ni mogoče, ker pač ni denarja. Ampak dejavnost nam je pri-rasla k srcu, ne sprašujemo se, zakaj delamo zastonj. Raje razmišljamo, kako bomo z osebnimi stiki in znanstvi vso našo dejavnost uresničili,« pravita najbolj odgovorni osebi šišenskega vrtca.

NIKO SLANA

ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR

Čas spominov na nekdanje slavne bloške smučarje
Spet je zima, spet je vse belo. Spodobi se, da oživimo spomin na bloške smučarje, o katerih nam je J. V. Valvasor zapustil dragocen zapis v Slavi Vojvodine Kranjske (1689). V poglavju, imenovanem »O čudni hoji po zasneženih gorah« poroča najprej o rabi krpelj in derez (omeni tudi slovensko besedo krampeži), nato pa opisuje smuči in tehniko drsenja po hribu navzdol. Posebej naglasa, da gre za redek izum, kakršnega se ni videl v nobeni deželi, namreč, da se kmetje spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. To potrjuje v opombah k sestavku o smučanju tudi Valvasorjev pisateljski pomočnik Erazem Francisci (nemški pisatelj iz Lubecka), ko zatrjuje, da kaj takega ne vidite niti v Nemčiji, Holandiji, Švici, Franciji, Italiji niti Španiji.
Zgodovinski zapis o bloškem smučanju povzemam po mojstrskem prevodu dr. M. Rupla: »V ta namen vzamejo po dve leseni deščici (zwey hulzerne Brettlein), četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po ena taka deščica. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho, pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju. Zakaj v tem, ko stoji na deščicah in se prav trdno, z vso močjo naslanja na gorjačo, jo reže tako urno navzdol, da presega skoraj vsako domišljijo in v hitrosti nič ne zaostaja za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami vozijo po ledu. Vsak trenutek se utegne izogniti vsemu, kar mu je na poti, bodi že drevo ali skala, bodi kaj drugega takega. Noben hrib mu ni prestrm, nobeden z drevjem tako gosto porasel, da se ne bi mogel na ta način drkati po njem. Zakaj kjerkoli mu stoji kaka ovira na poti, povsod je kos svoj smuk po kačje kljukati in vijugati.«
In še opis smuka naravnost po strmini: »Če pa je pot povsem prosta in brez opotike, se drvi lepo naravnost, in sicer venomer tako stoje in navzad oprt ob gorjačo: te se drži možak s tolikšno silo in močjo, tako čvrsto in trdo, ko da ne bi imel nobenega uda in nobenega sklepa.
Valvasorjev slavospev bloškemu smučarju je prvi prevedel Rudolf Badjura (1881 -1963) in ga objavil 1920 v reviji ŠPORT. »Preživele so se starodavne bloške smuči, nikaka sramota ni to, naprednejši duh je izumil času primernejše«, je zapisal R. Badjura v svoji poslednji smučarski publikaciji (1965). »Toda spomin nanje, njih poslanstvo in podedovana stara bloška smučarska beseda nam bo ostala, dokler bo živel slovenski rod...»

DRAGO ULAGA
 

Oznake: ALP, AN, BIB, PLE, ZGO
eXTReMe Tracker