Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.06.1987

Delo, Šport: ... Od reševanj z zabojem do pomoči helikopterjev v gorah

Po nesrečah v Škrlatici in na Stolu sta Josip Tičar in Jernej Demšar pred 75 leti ustanovila v Kranjski Gori prvo reševalno postajo
KRANJSKA GORA - Opis prve planinske nesreče v naših gorah sega v leto 1822: V začetku julija je strela na Triglavu ubila bohinjskega vodnika Antona Korošca. Spremljal je stotnika Bojca, ko ju je presenetila nevihta. Šest Koroščevih kolegov iz Bohinja je šlo ponj. Več opisov gorskih nesreč pa je iz začetka tega stoletja. Mejnik pri organiziranem začetku naše GRS, ki slavi 75-letnico, pa sta bili zagotovo nesreči v Škrlatici in Stolu, ko naj bi leta 1909 spustili ponesrečenca iz stene v lesenem zaboju.
Po teh nesrečah sta zdravnika dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar 16. junija 1912, torej pred 75 leti, pri takratnem slovenskem planinskem društvu v Kranjski gori ustanovila prvo reševalno postajo.
Reševalni odseki so imeli takrat le konopeljne vrvi, reševalni drog, pritrdilno vrečo in lekarniški kovček s potrebščinami za prvo pomoč. Vsi reševalci, v začetku so bili to predvsem izkušeni vodniki, so imeli tako kot danes, predvsem željo pomagati vsem, ki jih je doletela nesreča v gorah. Znanje in izkušnje so se kopičile, širile so se vrste reševalcev.
Vseh teh 75 let dela slovenske GRS temelji na prostovoljnem delu. Prav to daje danes več kot 600 reševalcem v 16 postajah GRS Slovenije še večjo veljavo.
Specializacija posameznih veščin - od vodnikov lavinskih psov, minerjev snežnih plazov, reševalcev, usposobljenih za reševanja ob pomoči helikopterjev, inštruktorjev in do zdravnikov - omogoča tudi preventivno delovanje. Učinki so merljivi, saj se z naraščanjem števila obiskovalcev gora vztrajno znižuje odstotek ponesrečenih. Načrtno vzgojno delo, preventiva in izboljšana oprema, vse to je pripomoglo, da je število nesreč po vojni trikrat manjše.
Sprotno razčlenjevanje vsake nesreče je dragocenost za odpravljanje vzrokov. Med 10-lenim pregledom gorskih nesreč v Sloveniji je med najpogostejšimi vzroki še vedno zdrs, sledi padec v steni, padec na poti, turno smučanje, padajoče kamenje, napor (z infarkti), plaz, strela. Od leta 1976 do lani so gorski reševalci prinesli z nosili ali pripeljali s helikopterji v več kot 700 akcijah 234 mrtvih planincev in alpinistov. Z gora so rešili tudi 508 ranjenih obiskovalcev, medtem ko skoraj petstotim ni bila potrebna zdravniška pomoč. Gorski reševalci so opravili v tem obdobju več kot 82.000 reševalnih ur.
Zadnjih osem let skrajšujejo zahtevna reševanja tudi piloti letalske enote RSNZ z Brnika. Z gora so pripeljali s pomočjo reševalcev in zdravnikov v 175 akcija 121 živih in 59 mrtvih gornikov.
Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije je članica, mednarodne reševalne organizacije IKAR. Današnjo raven preventivnega in reševalnega dela so slovenski gorski reševalci dosegli tudi s tesnim sodelovanjem in prenosom izkušenj drugih reševalnih služb evropskega alpskega področja. Resnično pripravljenost gorskih reševalcev pri reševanju življenj zgovorno dokazuje tudi letošnje zimsko reševanje dveh planincev v snežni januarski ujmi. Tudi dvometrski sipki sneg ni zaustavil reševalcev, ko so si utirali gaz s Komne proti Koči pri Triglavskih jezerih.

MIRKO KUNŠIČ

Železničarji v bolivijskih Andih
LJUBLJANA - Alpinistična odprava AO Železničar, ki se je pred dnevi vrnila iz Južne Amerike, je štela devet članov. Poleg vodje Jerneja Stritiha so bili v odpravi Bojan Pograjc, Bojan Počkar, Jure Andjelič, Tone Štamcar, Kristina Poljanšek, zdravnik Matjaž Vrtovec, ekipi pa sta se pridružila tudi Filip Bertoncelj in Igor Kalan, člana AO Kranj.
Za aklimatizacijo so se v prvi polovici maja povzpeli na Ayllaicu (5392 m), osem pa še na Huayno Potosi (6088 m). Pri tem je Bertoncelj sam ponovil Francosko smer v Južnem vrhu (IV,50°- 55°, 280 m). 18. maja so se mu pridružili še Počkar, Pograjc in Stritih in skupaj so splezali prvenstveno smer v južni steni Mururate (5868 m), tudi sicer v tej steni še ni bilo nobene smeri. Prva tretjina smeri je precej položna, potem pa se v srednjem delu giblje tam od 60 do 70 stopinj, vmes pa sta dve krajši mesti 90 stopinj. Stena je objektivno precej nevarna, saj se na njenem robu lomi ledenik. Le v območju vrha je možen varen izhod mimo serakov. Slovenska smer, kot so jo imenovali, je visoka 540 metrov. V sicer ugodnem vremenu so jih motili le plaziči pršnega snega, ki ga je z vrha pometal veter. Šest dni za tem sta Bertoncelj in Kalan v desetih urah ponovila Ameriško smer v zahodni steni Huayne Potosi (V, 1000 m). Bivakirala sta na vrhu in ponoči ju je zajelo slabo vreme s sneženjem in vetrom. Andjelič in Štamcar sta 26, maja ponovno poskusila na Illimani (6480 m) in ves vzpon opravila v dveh dneh.
Štirje pa so obiskali oddaljeno skupino Illampuja, kjer so 26. maja splezali dve novi krajši smeri v JV in V steni Pico Shultza (5830 m), ki sta bili še nepreplezani. Počkar in Pograjc sta splezala Železničarsko smer v JV steni (V, 70°/50°-60°, 310 m). Stritih in Vrtovec pa sta v vzhodni steni plezala po ozebniku, ki ga zapira rahlo previsna desetmetrska ledena sveča. Smer sta imenovala Izgubljeni biser in jo posvetila Dragu Bregarju, ki se je ponesrečil na Hidden Peaku. Smer je visoka 330 metrov, spodaj je naklonina 45 stopinj, svečo pa sta ocenila VI-, 95°. Plezala sta šest ur in pol.

TOMO ČESEN

Pobrateni z rezijskimi Polhi
BOVEC - Na planini Krnica (Sella Carnizza, 1090 m, gorskem hrbtu med Učejo in Rezijo) bo 21. t. m. ob 9. uri srečanje planincev z obeh strani meje. Srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, letos pripravljajo Povhi (člani Gruppo Allpinistico »Ghiri di Resia«),
Dežela onkraj Kanina je bila za Bovčane vedno nekakšen izziv. S tamkajšnjimi prebivalci so se sicer srečavali na gorskih pašnikih, toda zaradi gospodarskih koristi si največkrat niso bili ravno prijateljsko razpoloženi. Potem se je pastirovanje umaknilo novodobnemu načinu življenja, Bovčani in Rezijani pa se še nadalje srečujejo, kot planinci, alpinisti, reševalci ...
Pred sedmimi leti je Enzo Letig, nekdanji partizan, kasneje pa župan Rezije, pripeljal v Bovec skupino mladih Rezijanov, ki so želeli navezati stike s planinci. Že jeseni 1980 so skupaj delali velikopotezno »ta Visoko Rosojansko pot«. Že septembra 1981 je bila uradno odprta. Toda naša administracija žal še vedno ni uspela urediti vsega, da bi bila pot registrirana tudi na jugoslovanski strani.
Sodelovanje pa se oplaja naprej. Najprej so Bovčani predstavili trentarske gore in naš alpinizem, vrnili so jim ga Rezijani z Linom Lenardom itd. itd. Povezali so se tudi gorski reševalci (postaje Bovec in Mužac - Muggio Udinese), prijateljske vezi negujejo tudi na skupnih akcijah. Pred dobrim letom pa je vznikla ideja, da vsem tem oblikam dodajo še eno - tradicionalna srečanja. Potekala bodo izmenično, za Rezijo pride na vrsto Bovško, pa spet Rezija itd.

ID

Jubilej PD Rogaška Slatina
ROGAŠKA SLATINA - Rogaški planinci bodo 20. t. m na slovesni akademiji v kristalni dvorani Rogaška Slatina proslavili 20-letnico planinskega društva.
Po slovesnem govoru bo bogat kulturni program in podelitev priznanj PZJ.

Grški alpinisti v Himalaji
ATENE - Tudi grški alpinisti obiskujejo Himalajo. Bolj poredko, a vendarle. Trojica Grkov se je letos povzpela na Ama Dablam (6812 m). Na vrh so stopili (v spremstvu 27-letnega šerpe) 17. aprila, po vzponu prek JV stene. Le nekaj za njimi so prek JZ stene prišli na vrh še Američani.

Nova kvaliteta
TOKIO - Japonski kemiki so za proizvodnjo pripravili nov material, ki bo kot naročen za alpiniste. Pravijo, da bodo oblačila iz tega materiala primerna celo za temperature okoli 50 st. C pod lediščem vode.

Dan planincev BiH
BUGOJNO - Dan planincev SR Bosne in Hercegovine bo letos 12. in 13. septembra v Dubokoj pri Bugojnu. Iz PD Koprivnica sporočajo, da so pripravili že vse potrebno. Ker bo spanje pod šotori, se priporočajo za pravočasne prijave.

Velebitski botanični vrt
ZAGREB - V zadnji številki glasila PZH Naše planine je natisnjen tudi informativno in strokovno zelo bogat članek posvečen 20-letnici Velebitskega botaničnega vrta in rezervata in spominu na ustanovitelja prof. dr. Frana Kušana. Ne manjka popisa literature, posebnega pomena pa sta povzetka v nemškem in angleškem jeziku.

Težavnost osrednja panoga
Tekmovanje v prostem plezanju v Veli Dragi je nakazalo nove možnosti za razvoj te športne discipline - Vabila za tretjo tekmo

LJUBLJANA - Resda je bilo na jugoslovanskih tleh v preteklosti že nekaj plezalskih tekmovanj - prvenstvo v skalolazenju predlani v Paklenici ter dve tekmi na splitskem Marjanu - vendar je bilo tekmovanje konec maja v stolpih Vele Drage na zahodni strani ličke prvo uradno (odprto) državno prvenstvo v prostem plezanju pri nas. Prineslo je vrsto novosti in razmišljanj, kako v prihodnje čim bolje pripraviti takšna srečanja športnih plezalcev.
Na Učki so tekmovali v treh disciplinah, posebej dekleta in posebej fantje. V odsotnosti Škarjeve in Leskovškove, ki sta na Marjanu krojili vrh, je največ zmogla Metka Lukančič iz Trbovelj, ki je v finalni smeri Tutti frutti v Velikem stolpu (VIII-) edina dosegla cilj. Za njo sta se uvrstili Jugana Paradin ter Sunčica Baučič, obe iz Splita. V eleganci, torej pri ocenjevanju lepote in pravilnosti plezanja, je prav tako zmagala Lukančičeva, pred Marino Susso iz Trsta in Paradinovo.
Severni raz (IV+) v Sveči pa je bil prizorišče tekmovanja v hitrosti. Najhitrejša je bila Slavica Stojakovič (Velebit, Zagreb), Lukančičeva je bila druga in Marina Sussa tretja. V konkurenci je bilo vsega skupaj pet deklet. ,
Med fanti je bil Tadej Slabe edini, ki je uspel v finalni smeri Mačak z oceno IX, čeprav se je v finale uvrstilo kar 12 tekmovalcev (od 19 nastopajočih). V drugih dveh disciplinah je bil najboljši Andrea (Archie) Varnerin iz Trsta. Drugo mesto v eleganci je zasedel Tulio Ferluga (Trst) in tretje Splitčan Ivica Matkovič. Dramatičen je bil boj za drugo mesto v hitrostni preizkušnji, saj je bil Matkovič šele v tretjem poskusu boljši od Corrada Pipola iz Trsta. Prej sta Comiccijevo razpoko (VI-) v stolpu Rakovica oba dvakrat preplezala v popolnoma enakem času.
Pri hitrosti in težavnosti so pravila in način ocenjevanja bolj ali manj jasna in objektivna, zato pa je bilo eleganco toliko težje nepristransko oceniti. Vseeno so organizatorji tudi za to disciplino »iznašli« dokaj domiselno in preprosto pravilo. Trije sodniki, Ana Mažar (glavna sodnica), Diana Silič in Stanislav Gili so za vsakega posameznika - neodvisno drug od drugega - zapisali oceno od 1 do 10, nato pa so izračunali aritmetično sredino.
»Na podobnih tekmovanjih v tujini je najpomembnejše preplezati smer ocenjeno s čim večjo težavnostno stopnjo, oziroma doseči čim višjo točko, če že smeri v določenem trenutku ni možno premagati. Hitrost in še posebej eleganca sta manj pomembni, oziroma sta sami po sebi vključeni v kategorijo težavnosti, saj smeri, recimo, devete stopnje ni mogoče preplezati zaletavo skratka grdo. Treba je izvajati določeno zaporedje gibov in telo prilagajati naklonini, razčlenjenosti skale, drugače ni mogoče splezati težkih mest. Na tekmovanju v Italiji gledalci takoj izžvižgajo tiste, ki se s koleni dotaknejo skale. No, tile potem tudi ne dosegajo boljših uvrstitev,« pravi Tadej Slabe, ki se je na Učki udeležil te težavnostne preizkušnje. Hitrostna tekmovanja izvirajo iz Sovjetske zveze in so zelo priljubljena v vzhodnoevropskih deželah, na zahodu pa se hitrostnih preizkušenj udeležujejo le drugorazredni športni plezalci. Najboljši se raje posvetijo ekstremnim težavam, seveda pa znotraj te discipline (tudi pri nas) veljajo določene časovne omejitve.
Tadej Slabe meni, da bi izbiri smeri veljalo posvetiti več pozornosti. Začeli so s sedmico, nadaljevali s VII+ , potem pa velik skok - do devetke v finalni smeri. Zato si je drugo mesto delilo kar 11 tekmovalcev. (Naj ob tem spet pohvalimo sodnike, da v to disciplino niso vmešavali ocenjevanje hitrosti in elegance). Slediti si morajo smeri, ki jim težave postopoma naraščajo. Vsaj najbolj zahtevne naj bodo tekoče, z dovolj oprimki in z enakomerno porazdeljenimi težavami. Idealna primerjava za takšno izbiro so najtežji raztežaji v Gobi.
Z vsako novostjo se pojavijo tudi novi problemi. Naša kategorizacija namreč za sedaj predvideva, da se državni prvak v hitrostni preizkušnji avtomatično vključi v zvezni razred, tu pa so bile na sporedu še druge (pomembnejše) discipline. In kaj zdaj! »Ta vprašanji ostajajo odprta,« meni načelnik koordinacijske komisije za alpinizem PZJ Bojan Pollak in dodaja, da se bodo o tem morali dogovoriti na sestanku KKA, ki bo septembra.
Povejmo za konec še to, da športni plezalci že dobivajo (sicer še neuradna) vabila za tretje letošnje tekmovanje v okviru odprto hrvaške lige, ki bo konec septembra v Pokojcu blizu Varaždina. Slovenci (in Italijani), ki na teh tekmovanjih predstavljajo razred zase, saj zmagujejo kar po vrsti, potemtakem nastopajo - izven konkurence. Bomo o jugoslovanski ligi še naprej samo razmišljali ali bomo storili še kaj več?

MATEJ ŠURC

Petnajst minut z vrha Trisula
Iz Indije so pred dnevi prišle razveseljive novice. Odprava AO Rašica, ki so jo sestavljali vodja Vanja Matijevec, Slavko Frantar, Vlasta Kunaver, Janez Kastelic, Sandi Marinčič in Lado Vidmar, je 30. maja osvojila 7128 metrov visok Trisul. Toda še mnogo bolj je razveseljivo, da jim je uspel načrtovani polet s padalom.
Iz baznega tabora na višini 5000 m je ekipa odšla 28. maja ob drugi uri zjutraj. Na vrh so priplezali 30. maja ob 11. uri. Prvi se je z vrha s padalom spustil Sandi Marinčič in do baznega tabora v dolini Nanda Kini potreboval 15 minut. Pol ure za njim se je iz vrha odlepila tudi Vlasta Kunaver in prav tako kot Marinčič varno pristala v bazi. To je sedaj najvišji vrh na svetu, s katerega je ženska poletela s padalom.
Drugi štirje so na poti navzdol osvojili še Trisul II (6600 m) in Trisul III. (6400 m), v bazo pa so se vrnili 1. t. m. Odprava, ki je sedaj že v New Delhiju, je že naša tretja, ki je imela za cilj Trisul, tokrat še s prav posebnimi načrti. Leta 1960 je bil na tej gori kot vodja pokojni Aleš Kunaver, 16 let pozneje pa so tja odšli tudi alpinisti AO Matica.

TOMO ČESEN

Izredni vzponi Slavka Svetičiča
KRANJ - Slavko Svetičič (AO Idrija) je od 5. do 9. t. m. v kanjonu Paklenice opravil precej ekstremnih solo ponovitev na zelo visoki ravni. Prvega dne je ponovil Spomin (druga solo ponovitev) v Anič kuku in od vstopa do roba stene potreboval 11 ur. Smer je že kar dobro opremljena, vendar so po njegovem mnenju nekateri svedrovci bolj slabo zavrtani. Tudi zaradi tega se je od tam, kjer se Spomin odcepi od Condorja, pa vse do Raza Klina temeljito varoval. Naslednjega dne se je lotil še Raza Klina in smer splezal v dveh urah in pol. Potem pa je prosto ponovil nekaj klasičnih smeri. Najprej Kačo, pa Velebitaško, Fanikino, Forma Vivo in diagonalno v Visoki glavici. Za tem je splezal še po markantni zajedi desno od Kamasutre, vendar pa za smer ne ve imena. Težave se sučejo tja do V+. Odločil se je še za varianto Mosoraške, ki jo je prvi splezal Knez, poteka pa po desnem kotu Klina.
Za konec pa je preplezal še Utopijo, še pred tem pa za boljši občutek v kanjonu nad parkiriščem z avstrijskimi plezalci ponovil nekaj težjih detajlov v kratkih smereh. Vsekakor gre pri Utopiji za enega najboljših tovrstnih vzponov pri nas, saj je smer ocenjena s VII, je pa zaradi sumljivo tankih luskic tudi precej nevarna. Seveda sem spada tudi Spomin, ki ga Svetičič uvršča med svoje težje solo vzpone, predvsem zaradi tega, ker je zaradi velike previsnosti v tej steni samoreševanje zelo oteženo. Tu je pustil tudi dva klina na mestih, kjer ob ponovnem zabijanju klin ne bi prišel več v poštev.

TOMO ČESEN

Deseterica na K2
Komisija za odpravo v tuja gorstva je na svojem zadnjem sestanku izbrala ekipo za našo 1. zimsko himalajsko alpinistično odpravo, ki ima za cilj Daulagiri (8167 m). Vodja odprave je Stane Belak, zdravnik in član je Iztok Tomazin, drugi člani pa so še: Viki Grošelj, Pavle Kozjek in Marjan Kregar. Šestega člana bo vodja izbral do odhoda. Kot inštruktor za šolo v Manangu sta bila izbrana še - Luka Karničar in Dušan Polajnar.
KOTG nadalje razpisuje mesta za naš glavni alpinistični cilj v prihodnjem letu, za drugo najvišjo goro na svetu, 8611 metrov visoki K2. Prijave je potrebno poslati do 15. julija, kot že običajno je treba priložiti osebne podatke, po deset najkvalitetnejših vzponov pozimi, v ledu oz. kombinaciji in v skali, dosedanje udeležbe na odpravah, doseženo višino in osebni list. Odprava, ki bo odšla na pot konec maja prihodnjega leta, bo poleg vodje in zdravnika štela še 8 alpinistov. KOTG je pakistanske oblasti zaprosila za t. i. francoski greben, ki so ga lansko leto prvič uspeli preplezati Poljaki. Seveda pa je tu še zelo zahtevna zahodna stena. Za sedaj je načrt tak, da bi jo ob ugodnih vremenskih razmerah poskušali splezati v alpskem stilu.
PZS bo glede na dosedanje izkušnje in siceršnje veliko zanimanje poskušala organizirati treking v nepalsko Himalajo, mogoče celo v Tibet. Program bomo še objavili.

TOMO ČESEN

Ledeniški tečaj v Avstriji
Podkomisija za vzgojo pri KA PZS prireja od 3. do 5. julija ledeniški tečaj na Pasterci v Avstriji. Cena tečaja je 33.000 dinarjev in 150 do 200 šilingov za prenočevanje. Tretjino dinarskih stroškov krije KA. Ker je število mest omejeno (33), naj se zainteresirani najhitreje prijavijo na PZS. Zadnji rok prijave je do 22. t.m. Razpis hkrati velja tudi za inštruktorje.
Tečaj bo razdeljen v dva dela. V prvem bo obravnavano gibanje na ledeniku, uporaba plezalne opreme in reševanje iz ledeniške razpoke, v drugem delu pa bo plezalni vzpon na Fusherkarkopf oziroma Grossglockner. Udeleženci bodo morali poravnati stroške še pred odhodom.

Viharni steber v Jerebici
Južna stena Jerebice je bila letos že nekajkrat obiskana. Prvič že za majske paznike, ko sta Ivan Rejc in Miro Fon opravila 2. ponovitev, obenem pa sta tudi prvič prosto preplezala Livado. Eno mesto sta ocenila VII-, ostalo pa je lažje.
Edo Kozorog in Jože Šerbec pa sta 7. t.m. po skrajno desnem stebru preplezala novo smer. Skala je bila presenetljivo krušljiva, poraščena tudi s travo, povrhu vsega pa še mokra. Osem ur je bilo potrebnih do vrha Viharnega stebra, kot sta smer imenovala. Visoka je 300 metrov, težave pa VI-, A0/IV-V.

Od Paklenice do Špika
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) se je po prihodu od vojakov najprej odpravil v Paklenico. Od 23. do 27. maja je prosto v prvem poizkusu preplezal Velebitaško smer (z Evgenom Maričem), z istim soplezalcem še Petrovo varianto. S Tomom Virkom je plezal Diagonalko, Hidrogliser, Bukovo in Levo tržiško, v Šaleški smeri pa je bila z njima še Tatjana Cerar. 30. maja sta v Koglu plezala z Iztokom Tomazinom. Najprej Kramarjevo smer, potem pa še Šolar - Zajc (Tomazin prosto). Takoj naslednji dan sta v Rušici ponovila (3. P) prosto Smer mimo streh (VI+/V+). 3. t.m. je Ravnik v isti steni z Marjanom Bohnecom plezal Črni steber, z Rafkom Kolblom pa prosto Zajedo usmiljenja v Vežici. V Špiku je 6. t.m. od dna Špikovega grabna do vrha po Cizljevi smeri potreboval 2 uri in pol.

Iluzija v Klemenči peči
Polde Felicijan in Dare Turnšek sta 6. t.m. v tej steni splezala novo smer, ki poteka levo od Vesele Francike po ploščah, zgoraj pa izstopi po zajedi. Ocena Iluzije, ki sta jo plezala 4 ure, je VII-.
Rudi Podgoršek in Dušan Debelak sta istega dne v isti steni ponovila Robček in Sarti. Naslednjega dne pa sta Felicijan in Turnšek v Mrzli gori splezala Jesensko smer. Vsi so člani pred kratkim na novo ustanovljenega alpinističnega odseka Železar Štore.


V ospredju nižje stene
Dve tržiški navezi sta plezali na Novem vrhu. Janko in Milan Meglič sta ponovila Zajedo pojoče travice in Zajedo planik, poleg teh dveh pa še Maksimo (VII-,V+) in Omamo (VII). Iztok Tomazin in Janez Primožič pa Zajedo Planik, Čufer - Fon in Darilo. Pri vseh vzponih gre za proste ponovitve.
V Koglu je bila Kamniška smer ponovljena trikrat. Betka Galičič (AO Škofja Loka) in Ksenija Lenarčič (AO Matica) - obe sta za tem opravili tudi eno prvih ženskih ponovitev Kramarjeve, Ela Leskovšek in Igor Vojvoda (oba AO Matica) sta jo splezala prosto, smer pa sta splezala tudi Igor Krevelj in Ničo Kregar. Pri tem je Krevelj z vrha v dolino sestopil s padalom. Do travnikov za planinsko kočo je potreboval 12 minut. V Ospu sta Jure Bogataj (AO Škofja Loka) in Igor Badalič (AO Nova Gorica) kot tretja naveza splezala Vražjega Roberta. Ženska naveza Maja Krajnik in Erika Oblak pa Staro smer.
In še novica iz visokih sten. Franc in Jože Balon (oba AO Škofja Loka) sta v Prisojniku splezala Hudičev žleb.

Slaba pomlad v Himalaji
Letošnje izredno slabo vreme v nepalski Himalaji se ni poigralo le z našo slovensko - kamniško odpravo na Lotse Šar. Po neuradnih podatkih je Nepal v predmonsunski sezoni obiskalo 27 alpinističnih odprav, od teh pa jih je doseglo cilj le 6. Skoraj povsod drugod je bil vzrok za neuspeh izredno močan veter in sneženje.

Trije problemi Alp malo drugače
Slovite tri severne stene so bile do sedaj v isti zimi preplezane le dvakrat (Česen, Profit) toda francoski alpinist, svetovni hitrostni rekorder v monoskiju Bruno Gouvy (tudi sodelavec Verticala) se je s teh vrhov spustil s surfom. V letošnji zimi je tako presmučal zahodno steno Eigerja (kjer poteka normalni pristop), zatem vzhodno steno Matterhorna (levo od Hornli grebena), za konec pa še južno stran Jorassov. Ko omenjamo to južno stran Jorassov, prvi ženski spust z monoskijem je prav tako letošnjo zimo opravila Francozinja Veronique Perillat.

Potujejo na področje Čo Oja
V Zagrebu pripravljajo odpravo, ki naj bi se povzpela na še neosvojeni vrh v območju Ngozumba Hanga (7912, 7743 in 7650 m), med Čo Ojem in Glačung Kangom. Kaže, da se jim bodo priključili tudi alpinisti iz BiH, organizirali bodo treking, ki ga bo vodil Željko Gobec. Odhod načrtujejo za 26. septembra, povratek 1. decembra, stroške pa: 650 dolarjev za prevoz (do Lukle in nazaj) ter ok. 800 dolarjev za stroške v Nepalu.

V stolpih Paine
BARILOCHE - Med obiskovalci čilenskega narodnega parka Paine so pogosto tudi italijanski alpinisti. Letos so se vračali domov skozi Argentino. Povedali so, da so se 31. oktobra Giarolli, Orlandi, Paganini in Salvaterra povzpeli na Osrednji stolp, in to po novi smeri (nekoliko stran od prvotne - južnoameriške) v V steni. 21. novembra je ista trojka zaključila še vzpon po SZ grebenu (Armando Aste s tovariši leta 1963) na Južni stolp.

  15.06.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti