Delo, Šport: ... Ali je področje Smith Rock vse bolj ameriški Buoux?
V teh stenah se čedalje bolj uveljavlja evropski način plezanja - Tu je tudi prva smer v ZDA z oceno 5.14 - Jo bo kdo ponovil?
KRANJ – Potem, ko je jeseni pred dvema letoma Alan Watts preplezal East Face of Monkey Face, je postalo področje Smith Rock čedalje bolj zanimivo. Smer je dobila oceno 5.13d in si s tem pridobila sloves najtežje v ZDA. Toda lovorov venec je vendarle nosila le do lanskega oktobra, ko je francoski plezalec Jean - Baptiste Tribout splezal novo, še težjo.
O tem vzponu, ki je povrhu vsega tudi prvi v Ameriki ocenjen s 5.14. je bilo nekaj že napisanega. Sedaj je znano tudi nekaj več podrobnosti o tem, kaj vse so splezali pariški plezalci Jean - Baptiste Tribout, Jean Marc Troussier in Corinne Labrune. Uspelo jim je ponoviti praktično vse težje smeri v parku, med njimi znane Chain Reaction (5.12c), Watts Tots (5.12b), Latest Rage (5.12b), Midnight Snack (5.12c) in Darkness at Noon [5.13a). Najbolj pomembna ponovitev pa je seveda East Face of Monkey Face, ki jo je v enem raztežaju brez padca ponovil Tribout (5.13d, vzpon z rdečo piko). Ocena velja za vzpon v enem raztežaju, kajti če jo plezajo v dveh raztežajih, potem je ocena malo nižja, ker se na varovališču lahko počiva (5.12d za prvi in 5.13c za drugi raztežaj). Tribout je potrdil, da je to najtežje prosto preplezljivi raztežaj v ZDA. Pravzaprav je bil najtežji vse do takrat, dokler se Tribout ni lotil izredno strme in gladke stene, takoj levo od zelo znane Sončne zajede. V smeri je 14 svedrovcev in je bila poglavitni problem v Smith Rocku. Že dolgo časa se jo je loteval tudi Watts, v glavnem z varovanjem od zgoraj. Že takrat je napovedoval, da bo ocena najmanj 5.14a in povedal, da je v smeri le eno mesto za počivanje - dve majhni luknjici, vsaka za en prst z zelo ozko poličko za noge. Tribout je uspel splezati smer (z rdečo piko) po približno dveh tednih poskusov. Kot sedaj že vemo, se smer imenuje To Bolt or Not to Be in Francoz ji je dal oceno 8b+/c po francoski lestvici ocenjevanja, kar je v Ameriki 5.14b in trenutno deleč najtežja v ZDA. Poznavalci postavljajo njej ob bok še smer Ravage (8b/c) v Švici in Le Rage de Vivre (8b/c) v Franciji. Morda bi v to špico postavili še Lord of the Rings v Avstraliji, pa najbrž tudi Kanal in Rucken v ZRN. Avtor te smeri je Wolfgang Gullich in prav zadnje novice prihajajo iz severne Frankenjure, da je Gullich tam opravil še en ekstremen vzpon. Ime smeri je Gettoblaster in ocena X+.
Povrnimo se v Ameriko. Tribout je pred to novo najtežjo ameriško smerjo preplezal še marsikaj pomembnega. Opravil je prosto ponovitev, dolgo pričakovano, smeri Rude Boys. Watts je že dve leti obdeloval to precej previsno smer enega raztežaja, kjer so za prste povečini le majhne vdolbinice, stopi za noge pa so borni. Tribout si je vzel tri dni in po tem smer zlezel in jo ocenil 8a/b, to je 5.13c. Poleg te je splezal še eno novo, French Connection (8a, 5.13b). Ta vzpon je uspel tudi J.M. Troussieru. Nove smeri so še Powder in Jour Eyes (5.12d, prvi plezal Tribout, za njim tudi Troussier). Pri smeri Latin Lover (5.12b) pa sta se zamenjala. Prvi je splezal Troussier. Tribout pa jo je ponovil za njim na pogled. Enako je uspelo tudi Wattsu.
Vendar pa niso bili uspešni le tujci, tudi ameriškim plezalcem je uspela prenekatera odlična ponovitev. Dockins in Karn sta bila uspešna v smeri Watts Tots, Christian Griffith je ponovil Spank the Monkey (5.12a), Todda Skinner pa Boy Prophet (5.12b). Mark Sonnenfeld in Dan Michael sta opravila tretji in četrti vzpon po smeri Split Image (5.12d), s tem da nista prej študirala smeri z varovanjem od zgoraj, kot je bil to primer pri Wattsu in Johnnyju Woodwardu pred njima. Skinner je med drugim opravil tudi drugo prosto ponovitev Double Stain (5.13a/b). Smer je uspel zlesti z rdečo piko v prvem poskusu drugega dne. Prosto je ponovil celo East Face of Monkey Face, vendar v dveh raztežajih (5.12d in 5.13c).
Francozinja Corinne Labrune je opravila prvi ženski vzpon v smeri Wats Tots (5.12b). Poleg Francozov je še nekaj drugih Evropejcev doseglo vidnejše uspehe. Potem ko je Tribout ponovil Darkness at Noon (5.13a), je v kratkih presledkih za njim to uspelo še Belgijcu Arnouldu T´Kintu, Nemcu Wolfgangu Krauseju in nato še Troussieru. Do sedaj so bili torej v tej zelo popularni smeri uspešni dva Francoza, Belgijec in Nemec, Avstralec in en Američan, to je Watts.
Smith Rock je obiskal tudi vodilni kanadski plezalec v kopni skali, Peter Croft. Američani ga poznajo zelo dobro, saj je tisto, kar je soliral v Yosemitih in okolici, že skoraj nemogoče. Kakorkoli že, tudi v Smith Rocku je marsikoga osupil s svojimi drznimi solo vzponi. Tako je zlezel prvi raztežaj Monkey Space (5.11b), potem Rising Expectations (5.11d) in Zebra Seam (5.12a). Čeprav je treba k temu morda pripisati, da soliranje v Smith Rocku ni popularno, vzrok je menda drobljiva skala.
Pričakujejo živahno spomladansko sezono z običajnim velikim obiskom domačih plezalcev in tudi precej jih bo iz Evrope, tam konec aprila so prvi že prišli. Kaj lahko pričakujemo? Ponovitev smeri Rude Boys je bila želja mnogih, čeprav je bil uspešen samo Tribout.
TOMO ČESEN
Planinski tabor na Ključu v Polhograjskih Dolomitih
17. tabor prireja PD IMP - Začetek ob 11. uri pred Partizanskim domom - Priporočajo kolesarski izlet
LJUBLJANA - Planinsko društvo IMP Ljubljana, ki mu je meddruštveni odbor Ljubljanskega območja zaupal izvedbo letošnjega planinskega tabora, že sedemnajstega po vrsti, se je odločilo, da bo tabor priredilo 14. junija na Ključu nad Dobrovo. Za tabor pred Partizanskim domom na Ključu v Polhograjskih Dolomitih so se zavzeli, ker je eden izmed poglavitnih ciljev taborov približati planincem manj znane izletniške točke v okolici Ljubljane.
PD IMP bo poleg svoje obletnico proslavilo s taborom na Ključu še dva jubileja: 45-letnico dolomitskega obdobja NOB in 40-letnico SOZDa IMP, zato so se na prireditev temeljito pripravili. Zagotovili so lep kulturni program, ki se bo začel ob 11. uri, obenem pa so poskrbeli za prevoze in prihode udeležencev tabora.
Planinske poti vodijo na Ključ iz več smeri. Od Dragomerja gre pot prek Ferjanke na Brezje, od koder je le še slabe pol ure hoda na Ključ (633 m), dostop pa je tudi iz Dobrove in Polhovega Gradca. Redni avtobusi Integrala, ki vozijo na Vrhniko, se ustavijo v Dragomerju, z ljubljanske postaje pa odhajajo od 8.36 vsako uro. Redna proga v Horjul ima postaji na Dobrovi in na Brezjah, avtobus pa odhaja od 7.20 in 16:20. Prireditelji so zagotovili tudi dva dodatna avtobusa do Brezij ob 8.30 in 9.30.
Prireditelji pa priporočajo udeležencem zlasti kolesarski izlet do Brezij, kjer bodo poskrbeli tudiza čuvarje.
ID
V desetih letih 500 vzponov
Domžalčan Silvo Karo je med našimi alpinisti doslej edini, ki je stopil na pot profesionalizma - Dobil je tudi pokrovitelja
LJUBLJANA - Silvo Karo, 27- letni domžalski alpinist, doslej edini Slovenec, ki si je upal stopiti na pot profesionalizma, prav te dni zaključuje prvo obletnico svoje samostojnosti. Profesionalca, ki je lani stal na Broad Peaku ter potegnil drzni smeri na Cero Torre in Torre Eger, še vedno podpirajo starši, ob starem jugu pa ima, kot pravi, star nahrbtnik, nekaj alpinistične opreme, a še vedno obilo trdne volje za velike cilje v najtežjih stenah. In kar je najbolj pomembno, pred časom je dobil tudi pokrovitelja - Ferromoto iz Maribora in Sanmarco, italijanskega proizvajalca športne in alpinistične obutve, s čimer si je zagotovil boljšo športno pozicijo za zahtevne cilje.
CILJ JE PATAGONIJA - Silvo Karo.
Silvo je v desetih letih opravil nekaj več ko 500 vzponov, od tega vsaj sto prvenstvenih in prav toliko tistih med VI in VIII težavnostno stopnjo. Sodeloval je v sedmih odpravah, največje delo pa je opravil v Patagoniji.
»Če smo objektivni, so bile v zadnjem času v svetu samo tri odmevne jugoslovanske akcije - Česnova zimska trilogija v Centralnih Alpah, ter odpravi v Cero Torreju in Torre Egerju v Patagoniji. V poplavi drugih odprav smo se zgubljali v povprečnosti ciljev pa tudi dosežkov.«
Kakšne načrte imate letos pred seboj?
»Nadaljevali tam, kjer sem naredil največ in nas alpinistični svet tudi ceni. Trdno sem prepričan, da je Patagonija s svojimi ostricami in ekstremnimi stenami ravno pravšnje torišče za naše veliko alpinistično znanje. Na vrsti je še deviška 1500 m visoka južna stena Cerro Torreja, ki je samo lani odbila tri odprave. Še najdlje so prišli Italijani - 250 m od vstopa so se obrnili.
Silvo z navdušenjem govori o navpični in v večjem, delu previsni steni, ki buri domišljijo svetovne alpinistične srenje. »Če si hočeva z Janezom Jegličem - Johanom zagotoviti vsaj eno od dveh mogočih smeri v tej steni, bova morala v Patagonijo kreniti precej pred svojimi konkurenti - že sredi oktobra. Računava, da bova del opreme lahko s helikopterjem pripeljala do vznožja stene. Prav sedaj pa se intenzivno ukvarjam z idejo, kako najti sponzorja, ki bi nama omogočil nakup kamere in filmske opreme. Ne ve, zakaj se ne bi lotili še tega vzporednega dela, ki edini lahko prinaša denar. Čas bi že bil, da nehamo biti servis različnim ustanovam, ki v resnici zastopajo samo svoje interese in nič več.«
Kaj pa po Patagoniji?
»Natančnih načrtov še nimam. S Tomom Česnom se pogovarjava o ne preplezani steni na Ama Dablam v Himalaji. Ta čudovita gora bi bila zelo zanimiva, potem pa je tu še naša zvezna odprava na K2. Ta odprava me resnično zanima, čeprav sem se odločil, da bom poslej krepko razmislil, kakšnih odprav se bom še udeleževal. Sploh pa bom bolj premišljeno izbiral cilje, take, ki v svetu kaj veljajo.«
Kaže, da z razvojem alpinizma v Sloveniji niste preveč zadovoljni, pa še vaša pripomba o poplavi odprav ...?
»Kaže, da se v slovenskem alpinističnem svetu res nekaj spreminja. Mlade vse bolj zanima prosto plezanje, zanimive domače stene sredi poletja - tudi v Julijcih samevajo. Mlade zanimajo le še kratke stene in lahkotni dostopi z avtomobilom do roba stene in prvega klina. Če bo šlo tako naprej, sčasoma ne bo več alpinistov starega kova, ki bi v resnih hribih znali kaj narediti.«
Bili ste v odpravi na Lhotse Šar, ki ni dosegla cilja?
»Odprava na K2 bo nekaj povsem drugega. Na Čogoriju bo znanje in izkušnje združila manjša skupina vrhunskih alpinistov. Imeli smo izjemno slabo vreme. Gora nam je vzela ogromno časa, denarja in energije, ni pa prav nič prispevala k afirmaciji jugoslovanskega himalaizma. Ko pride človek s take odprave, še nekaj časa ni za nobeno rabo. Za težke prvenstvene vzpone ali proste ponovitve v Centralnih Alpah, kamor nameravam skočiti pred Patagonijo, pa moraš imeti čisto drugačno kondicijo. Bili moraš vitek, močan in hiter, v Himalaji pa dobiš le močne, a težke noge.«
V Patagonijo boste odšli že četrtič?
»Povedal sem že, zakaj tako. Sicer pa je opaziti, da se zanimanje svetovnega alpinizma veča prav za ta predel. Kolikor vem, imata v Patagoniji svoje načrte tudi Andrej Štremfelj in Tomo Česen. In prav je tako. Po himalajskih dosežkih smo skorajda neznani, čeprav smo potegnili nekaj lepih potez. Italijani so v Patagonijo doslej vložili največ, menim pa, da smo jih prehiteli prav s kvaliteto.«
In kako gledate na profesionalizem v alpinizmu?
»Sploh ne mislim, da bi profesionalizem v alpinizmu primerjal z drugimi športi. Rad bi samo normalno živel in nič več. Nerodno je, če delaš v nekem podjetju in manjkaš po štiri mesece na leto. Ljudje mislijo, da hodiš na njihov račun po svetu uživat. Tudi sedaj, ko nisem v službi, vstajam zgodaj zjutraj in poskušam kaj urediti. Včasih se kar zdrznem, ko ugotovim, da tudi sedaj nisem gospodar svojega časa.«
NIKO SLANA
Zbor planincev PTT preložen
MARIBOR - 20. zbor planincev PTT Slovenije, združen s proslavo 30-letnice PD PTT Maribor in otvoritvijo prizidka Poštarske koče pod Plešivcem so preložili na 28. junij. Predsednik PD PTT Maribor Bruno Fras je dejal, da so se za preložitev odločili zaradi referenduma v Mariboru in zaradi nekaterih prireditev, pri katerih sredi junija sodelujejo posamezne sekcije KUD Pošta Maribor. Le te pa bodo sodelovale tudi v kulturnem programu na slovesnosti pri Poštarski koči.
M. K.
Smučala sta po Uroševi grapi v Cmiru
Borut Černivec in Andrej Terčelj sta 31. maju v SZ steni Cmira smučala po Uroševi grapi. Verjetno gre za prvi spust po njej. Ker je bil po sredi že tako ozke grape globok jarek, sta morala na nekaterih mestih, v skupni višini 150 m, sestopiti brez smuči. Ocena v idealnih razmerah, menita pa, da so verjetno zelo redke, bi bila S5/4, IV +, 750 m.
Danilo Golob pa je 23. maja smučal z vrha Brane na Kamniško sedlo. Naslednji dan se je po Wisiakovi grapi povzpel na Planjavo, s katere se je potem spustil po grapi Za vrati (45 do 55 stopinj). Predzadnjega maja pa se je s smučmi odpeljal še z vrha Kočne in s tem zaključil serijo spustov z vseh vrhov v osrednji verigi Kamniških Alp.
Deveta stopnja pri Tolminu?
Edo Kozorog je v plezalnem vrtcu pri Tolminu (pod Mengorami) preplezal novo smer z imenom Ime rože. Dokončal jo je zadnjega maja in ker je precej težja od vseh osmic, ki jih je plezal doslej, jo je ocenil IX-. Sicer bi člani Soškega AO želeli, da bi se ocene uskladile z ostalimi področji, saj je v plezalnem vrtcu še precej smeri nad sedmo stopnjo, ki imajo zelo malo ponovitev. Vse težje smeri so opremljene s svedrovci, na vrhu pa z vponkami za spust, skala je odlična. Vrtec je sicer majhen, skrit v gozdu, nudi pa izredne možnosti (glej tudi plezalni vodnik Na sončni strani Julijcev). Zaradi boljše primerljivosti z novejšimi smermi so že sedaj znižali oceno nekaterim smerem, ki so že v vodniku. Cerkljanska smer VI+ namesto VII-, Plate VI namesto VI+, Benetova pa je tudi lažja od nove Čez gobo, ki je ocenjena VII+. Pač pa je Platagonija, ki je sedaj opremljena, težka VII- ali VII (prej VI+).
Antu Suyu
Tudi Argentina je dobila novo alpinistično revijo - Antu Suyu. Klasičnega formata, sorazmerno moderna zasnova ... Njen urednik je Daniel Rodriguez, naslov pa Apartado Postal Sucursal 4. 5400 San Juan, ARG. V drugi številki sta vodilna članka posvečena ženskemu alpinizmu v Južni Ameriki in 1. ZPR na Fitz Roy.
Rakapoši 87
Z brniškega letališča bo 14. junija odpotovala odprava Rakapoši 87, ki so jo organizirali člani AO Črna na Koroškem. Vodja je Igor Radovič, Zdenko Žagar njegov namestnik, Milan Savelli snemalec, Karlo Ritonja ima na skrbi transport in finance, za zdravje bo skrbel Janez Gorjanc, drugi člani pa so: Miro Jelen, Tomo Jeseničnik, Alojz Keup, Jure Mavrič, Milan Plesec, Zdenko Razbornik in kot gost Ivan Štornik (AS Prevalje).
Na poti bodo 52 dni, od tega na gori kakih 35. Čeprav pakistanske oblasti pri izdaji dovoljenja niso upoštevale njihovih želja, še vedno upajo, da bodo lahko poskušali vzpon prek severnih vesin, ki so objektivno precej varnejše. Sicer jih čaka SZ greben, koder bi skušali opraviti drugo ponovitev Poljske smeri. Opreme imajo dovolj tudi za direktno varianto. Sicer pa so odpravo podprli številni posamezniki in DO regije, na ugoden odziv pa so naleteli tudi na avstrijskem Koroškem.
Levitan v Novem vrhu
Zadnjega maja sta Andrejka Frelih in Slavko Svetičič v južni steni Novega vrha začela prvenstveno smer, ki sta si jo zamislila med Zajedo planik in Centralno smerjo. Zaradi pomanjkanja opreme sta se vrnila po enem raztežaju. Svetičič se je vrnil z Mitjem Lo Duco že naslednji dan. Ocena smeri je VI+, A1, Svetičič pa jo je splezal v spomin na Vitomila Zupana in jo imenoval Levitan.
Gozdovi in stene
Kmalu po ustanovitvi PD mariborskih obrtnikov (kasneje preimenovanega v PD Kozjak), sta bila - leta 1957 - ustanovljena tudi alpinistični in mladinski odsek. Letos slavita torej 30-letnico in njej je posvečena (ob odpravi v Ande) zadnja številka društvenega glasila Gozdovi in stene (15 cm x 21 cm).
Uvodnik je prispeval predsednik Slavko Kojc, Tone Golnar je na kratko opisal obisk čilenske Patagonije ... Skoraj 30 strani prijetnega branja, tudi pesem ne manjka in vmes je precej (č/b) fotografij.
Planinska pesmarica
ZAGREB - Planinska zveza Hrvatske (Kozarčeva 22, 41000 Zagreb) je izdala Planinsko pesmarico, knjižico s 40 stranmi izbranih planinskih pesmi (tekst in note). Cena je 700 din, kdor pa jo želi dobiti priporočeno po pošti, mora nakazati (30102-678-5535, pripis za pjesmarico) 200 din več. Za naročila nad 5 kosov priznavajo 20% popust.
Priznanje J. Kukuczki
VARŠAVA - Tradicionalno nagrado za izjemne športne dosežke na tujem, ki jo vsako leto podeljuje poljsko zunanje ministrstvo, je tokrat več kot zasluženo dobil Jeri Kukuczka. Alpinistu, ki ga pozna ves svet, kot »drugega, ki naj bi za Messnerjem prišel na vseh 14 osemtisočakov«, jo je podelil minister M. Oszehowsky. Ob tem je poudaril, da s tem priznanjem skušajo poudariti pomen športnikov, ki s svojimi dejanji proslavljajo Poljsko v svetu.
Še tretja grapa
Aleš Fevžar, Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič, ki so pogodbeni sodelavci Salomona, podpirata pa jih tudi Best servis in Yassa, so 24. maja opravili še en zanimiv smuk. Smučali so po grapi med Veliko Goličico in Malim Prisojnikom, torej tam, koder vodi Prečenje stene in levo od Hudičevega žleba, v zaključek katerega, so potem spodaj prismučali.
Smučanje do Hanzove stene, čez katero (seveda le s smučmi) niso mogli, so ocenili s S5/4 +, IV+, 400 m, nadaljevanje do snežišč pod steno pa s S4/3, 250 m.
V SZ ostenju Prisojnika, ali še bolje Goličic, so smučali (čeprav le po enkrat) sedaj torej že po vseh treh grapah. Najprej po Hudičevem žlebu (Matijevec - Vidmar 1978), letos pa še po grapah (desno) ob obeh Goličicah.
Vabilo za športne plezalce
Prek Beograda je prišlo s precejšnjo zamudo novo vabilo za športne plezalce. Portugalski alpinistični klub (BNP, Rua Formosa, 303 - 2. Porlugal 4000 Porto) vabi na III. mednarodno plezalsko preizkušnjo, ki bo od 6. do 10. junija v narodnem parku Peneda (Geres).
V izjavah in člankih pa je vse bolj čutiti željo po organiziranju nekakšne evropske lige - serije športnih tekmovalnih srečanj.
V smučinah veliko tujcev
Zadnji čas od vsepovsod poročajo o skoraj idealnih razmerah za visokogorsko smučanje. Celo sneg, ki pade občasno ne moti. Je pa v smučinah ponekod srečati skoraj več tujcev (Avstrijcev), kot naših ljudi.
Tisti, ki so bili pred tednom dni pod Kriško steno, vedo povedati, da je cesta v Krnico kmalu pred odcepom v Kačji graben pretrgana, koča še zaprta … sicer pa je bilo odlično. Pod Kriško steno pa so našli kožo (del psov) za smuči. Lastnik naj pokliče na (064) 82-567.
Do 8300 m v J steni Everesta
Med 27 odpravami iz 17 držav, ki so v letošnji predmonsunski sezoni poskušale športno srečo v nepalski Himalaji, sta bili tudi češkoslovaška in španska, ki sta si izbrali steno Everesta. 15 članska španska odprava je v Južnem stebru dosegla višino 8250 m, tabor pa so zapustili 30. maja, torej le dan pred koncem sezone.
Češkoslovaška odprava pod vodstvom Ivana Galfya pa je imela mnogo bolj ambiciozen načrt: preplezati vsaj eno prvenstveno smer v JZ steni, na alpski način ponoviti Boningtonovo, pa še prek Južnega sedla naj bi se vzpenjali k vrhu (vsaj za podporo sestopajočim, sicer je bila ta smer rezervirana za špansko - italijansko odpravo). Potem, ko je zaradi slabega vremena propadel poskus naveze Rakoncaj - Stejskal - Becik - Božik, so se vsi osredotočili na novo smer v desnem delu stene (med Sovjetsko in Z grebenom). Toda po izrednih naporih so sicer postavili T6 (8200 m), vendar so morali 29. maja sto metrov višje odnehati.
Spomladanska sezona je torej končana. Le redki so uspeli, kaže pa, da ni bilo nobene večje nesreče. To sedaj poudarjajo vsi poročevalci.
ID
Tekmovali v treh disciplinah
Na odprtem prvenstvu Jugoslavije v prostem plezanju, ki ga je na strminah Učke pri Veli Dragi priredil AO Rijeka, se je 19 plezalcev in 5 plezalk pomerilo v treh disciplinah. Članica AO Trbovlje Metka Lukančič je bila najboljša, ko so ocenjevali težavnost in slog ter druga, ko je bila najbolj pomembna hitrost plezanja. Med plezalci je najtežja mesta zmogel Tadej Slabe iz AO Matica, v drugih dveh disciplinah pa je bil najboljši član tržaškega CAI Varnerin.
Vedno obiskani Osp
Zadnji majski teden sta Pajkovo streho najprej preplezala Darko Podgornik (Soški AO) in Marjan Grah (AO Novo mesto). Uroš Rupar (AO Škofja Loka), jo je soliral, smer pa sta nato splezala v dveh dneh še Stojko Rampre (AO Škofja Loka) in Petra Vencelj (AO Kranj). Maja Krajnik je v navezi z Eriko Oblak (obe AO Škofja Loka) prosto ponovila Italijansko. Katja Kozin in Tomaž Willenpart (oba AO Matica) pa Gobo.
Mengšani v Vipavskem vrtcu
Metod Škarja in Cveto Jagodic sta 21. maja ponovila Kakadu (VII), samo Škarja pa je ponovil prosto Rubikona in Orgazem, obe smeri imata oceno VIII-.
Raz Klina je IX-
V enih od zadnjih rubrik je bilo objavljeno, da sta dva češkoslovaška plezalca opravila 2. prosto ponovitev Raza Klina v Paklenici. Napaka pa je bila v oceni. Smer nista ocenila X-, VIII + ampak IX-, VIII+.
Odlični vzponi Rehbergerja
Tretja naša ponovitev popularne Zombie v ZRN - V Malem Ospu nova smer Preobrazba - S Šterom je pred dnevi prosto splezal Gobo
KRANJ - Kot vemo, je v ZRN v Altmuhltalu Srečo Rehberger ponovil zelo lepo in tudi popularno Zombie, smer z oceno X-. Tako je opravil tretjo našo ponovitev, dvakrat jo je pred njim splezal že Tadej Slabe. Rehberger je uspel že tretji dan, smer pa je splezal z rdečo piko. Pravi, da v tej smeri poskušajo mnogi in da ima ta čas tudi največ ponovitev med »desetkami« na tem področju (tam do dvajset).
USPEŠEN - Srečo Rehberger.
Po vrnitvi iz ZRN, se je »preselil« v Dolžanovo sotesko, kjer je ponovil vse svoje najtežje smeri iz lanskega leta: Direktno, Mozartove kroglice, Tri srca, Disco Vertical, Bogovi so padli na glavo in Solea. Vse te smeri so ocenjene IX- in Rehberger je pripomnil, da te ocene veljajo izključno za ponovitve z rdečo piko (seveda tudi na pogled), brez padca torej in s sprotnim nameščanjem varovanja. Tem smerem je dodal se eno novo. Živček ima enako oceno kot vse ostale.
Predzadnjega maja pa je Rehbergerju uspela še ena nova ekstremno težka smer. V Mišjo peč pri Ospu: bolj znano tudi kot Mali Osp, se je odpravil že nekajkrat doslej. Stena je izredno previsna in ne nudi med plezanjem nobenega dobrega mesta za počitek. Rehberger je novo smer poimenoval Preobrazba. V bistvu gre za varianto prvega raztežaja Lastovke, potem pa zavije nekoliko bolj levo in navzgor. Smer je visoka 25 metrov, močno previsna, poleg tega ima tudi več krajših prečnic, torej gre za bistveno daljše plezanje od 25 m. Veliko pove že podatek, da se v zadnjih 15 metrih prevesi za dobrih deset metrov. Konča se na dveh tretjinah stene na prvem večjem oprimku, kjer so trije klini s prusiki za spust. Svedrovci so zavrtani tudi naprej do roba, toda tam bo po njegovih besedah izredno težko. Rehberger je takole komentiral svojo novo smer: »Gre za izrazito vzdržljivostni problem, brez počitkov. Še nikoli nisem plezal kaj podobnega s tako konstantnimi težavami. Prav ta vzpon, ki sem ga, tako kot vse druge letos opravil z rdečo piko (zato je treba sproti vpeti deset svedrovcev), imam za svoje najboljše plezanje doslej, mogoče celo najtežje ...« Rehberger je smeri dal oceno IX+.
Novi smeri je 3. t. m. dodal še lep zaključek. V navezi z Binetom Šterom je v dobrih 3 urah prosto splezal še Gobo. To je pravzaprav 2. prosta ponovitev in seveda prva v enem dnevu, torej tisti pravi vzpon. Njegovo mnenje je, da se po lepoti tovrstnega plezanja lahko z Gobo primerja le še Raz Klina. Gobo je Rehberger splezal z rdečo piko, brez enega samega padca. Morda je zanimivo še to, da po njegovem Goba v svoji kategoriji (težave, dolžina) vsekakor ima svoje mesto v svetu.
TOMO ČESEN