Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dr. Tone Cevc 1932-2007

Slovenska etnologija se je poslovila od raziskovalca, ki je zaznamoval dobršen del njene zgodovine

Delo, ponedeljek, 19. februarja 2007
Kultura

Dr. Tone Cevc 1932-2007


Slovenska etnologija se je poslovila od raziskovalca, ki je zaznamoval dobršen del njene zgodovine in skupnim dosežkom dodal viden delež s preučevanjem planšarstva in stavbarstva v alpskem prostoru. Leta 1973, šestnajst let po diplomi iz etnologije, je v Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU zasedel položaj, ki mu je bil pisan na kožo. To je položaj raziskovalca stavbne dediščine in kasneje sledov zgodnje poselitve gorskega sveta. Do slednje, zaključne tematike njegove raziskovalne poti, pa je bila dolga pot.

Prva dela o kulturi visokogorskega sveta s planšarstvom in njegovim materialnim in duhovnim izročilom so Cevca uveljavila doma in v svetu. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil aktivni udeleženec znamenitih sestankov narodopiscev vzhodnoalpskih dežel Alpes Orientales, s katerimi se je slovenska etnologija prvič odprla v svet. Vmes je doktoriral leta 1969 s temo Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini. Najbolj znana Cevčeva tema je bila Velika planina. Popularna monografija o življenju, delu in izročilu pastirjev je izšla leta 1972 in doživela tri ponatise do leta 1993. Z njo je zastavil povezovanje materialne in duhovne kulture, ki je postalo značilnost vsega njegovega nadaljnjega dela.
Tudi ko je preučeval stavbarstvo, je najraje ostajal v mejah gorskega sveta. Nastale so monografije Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (1984), Kmečke hiše v Karavankah (1988),s katero se je oddolžil koroškim Slovencem, med katerimi je tudi deloval, Slovenski kozolec (1993) in Bohinj und seine Almen (1994). Na to temo je organiziral tudi odmevno mednarodno konferenco Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah (1995). Za svoje delo je leta 1994 prejel Murkovo priznanje za življenjsko delo.

V obdobju 1994-1998 je bil Cevc – znanstveni svetnik – predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in nekaj časa urednik etnološke revije Traditiones. Njegovi številni znanstveni članki od leta 1972, do upokojitve leta 1999, podrobneje osvetljujejo posamezna vprašanja nastanka in razvoja kulturnih prvin ljudskega stavbarstva. V njih se kaže Cevčeva etnološka metodologija, ki temelji na obsežnem terenskem delu in na upoštevanju arhivskih virov ter primerjalnega gradiva. Vztrajno se je posvečal tehničnim podrobnostim. Zato je bil zahteven načrtovalec spremljajoče slikovne dokumentacije. Objekti raziskave so morali biti natančno izmerjeni, predstavljeni z realistično risbo ali kakovostno fotografijo. Značilnost Cevčeve etnologije je povezovanje snovnega in duhovnega izročila. Lepota materialnih ostankov kulture je bila zanj vedno tudi lepota duha.

V letih po upokojitvi se pojavita v Cevčevi bibliografiji dva članka, ki naznanjata vrhunec obravnavanja njegove večne teme: iskanje sledov prazgodovinske in antične poselitve visokogorskega sveta. Cevc je bil zagovornik sklenjene poselitve slovenskega ozemlja od prazgodovine do današnjih dni in s tem tudi predajanja in prežemanja kulturnih izročil. To raziskovalno nalogo je lahko izpeljal le s sodelovanjem arheologov, s čimer je uvedel v etnologijo večdisciplinarno raziskovanje. Pri tem ga je vodila strastna vizija in trdno prepričanje, da je na pravi poti, še preden so prišli prvi večji rezultati. Prišli pa so na arheoloških izkopavanjih v Kamniških Alpah v obliki stvarnih dokazov, da je bil gorski svet naseljen veliko prej, kot smo si doslej predstavljali. Vzporedno z raziskavami so si sledile knjige: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (1998), Lončene posode pastirjev (2000) in zbornik Človek v Alpah (2006), v katerem so zbrane ugotovitve desetletnih raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah. Cevčeve zadnje raziskave so pomemben prispevek k etnogenezi Slovencev v alpskem prostoru in s tem tudi k evropski etnologiji Alp.

Cevc je preminil sredi načrtovanja novih raziskav in objav. Slovenski etnologi in kolegi z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ga bomo ohranili v trajnem spominu.

Naško Križnar


Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti