Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Uspehi ekspedicije v Ande

14.12.1932

dLib.si

sreda, 14. december 1932, ob 09:29, Boris Štupar, ogledov: 860

Jutro (1932): Za sledovi stare kulture                     

Na kratko smo že poročali o povratku vodje nemške ekspedicije v Ande dr. Borcherja iz Bremena in o uspehih te odprave. Nemški listi poročajo dodatno še tole:
Odpravi je bil namen raziskati predvsem centralni masiv And, tako zvano Belo Korjdiljero, ki je belokožci do danes skoraj niso obiskali. Člani odprave so bili znameniti nemški učenjaki in alpinisti, med njimi tudi Erwin Schneider iz Inomosta. Premagali so 5 vrhov preko 6000 m in 15 vrhov preko 5000 m višine. Kot prvi so dospeli na vrh 6730 m visokega Huaskara. Na povratku pa so zlezli še na najvišjo ameriško goro Akongagvo, kjer so našli nahrbtnik pred leti smrtno ponesrečenega Angleža Bazila Mardena. Vreme je bilo ves čas, to je več mesecev, viharno in mračno, le na nekaterih vrhovih je sijalo sonce. Vendar ne morejo prehvaliti lepote in mogočnosti andeškega sveta.
Na težko dostopnem Huaskaranu so se mudili le nekoliko minut, ker je vladal vihar pri 11 stopinjah pod ničlo.

Poseben uspeh so imeli z merjenjem kozmičnih žarkov, za katere so morali vlačiti s seboj aparature, ki so težke po 300 kg in več. Fizik Hoerlin se še sedaj mudi z dvema Indijancema v tistem ozemlju, 5000 metrov nad morsko gladino, da prouči kozmične žarke še boli podrobno.
Ekspedicija je iskala pravljično dolino Kvitarasko, v katero ni menda prišel še noben belokožec. Pri tem so našli v višini 4000 m na nekem gorskem sedlu ostanke velikega mesta iz inkaške dobe. Raziskovalci so se začudeno vpraševali, kako so mogli prebivalca tega mesta živeti v tej popolni puščavi, ki ji primanjkuje vode.

Rešitev te uganke so našli v genialno izvedenem kanalu, ki je vodo dovajal od oddaljenega ledenika in jo dovaja še danes. Iz te stare trdnjave so prišli v omenjeno dolino, kjer so našli še številne drage inkaške naselbine in še dobro ohranjene namakalne naprave in državne ceste. To so ostanki veličastne stare kulture, ki jo je pred 400 leti uničil lakomni in krvoločni beli osvajalec Pizzaro.
Geolog dr. Kinzl je našel polno sledov ledne dobe v teh ozemljih, torej komaj nekoliko sto kilometrov od ravnika. V proučevanju tega čudnega pojava je prišel do zaključka, da bi se polarna ledna kapa ne mogla razprostirati do tu, če ni zemeljska os kvečjemu spremenila svoje lege ali pa če ni bila južnoameriška celina nekoč v zvezi z Antarktido v smislu Wegenerjeve teorije o premikanju kontinentov.

Odprava je imela mnogo sreče in škode nobene. Le nekoč se je izgubila skupina indijanskih nosačev in je tavala dva dni v viharju in metežu po tem osamelem gorskem svetu. K sreči pa so jih odkrili in jih rešili, dokler je til še čas.

Jutro, 14. december 1932
 

eXTReMe Tracker