Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ob 40 letnici SPD

Slovenec (1933): Ljubljana, 25. junija 1933
Občni zbor Zveze planinskih društev Jugoslavije

Včeraj in danes se je v Ljubljani vršilo zborovanje Zveze planinskih društev Jugoslavije, združeno s proslavo 40 letnice obstoja Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Zborovanja so se včeraj in danes udeleževali zastopniki vseh planinskih društev iz Jugoslavije, ki so včlanjena v Zvezi. Med drugimi so prišli v Ljubljano iz Zagreba predsednik Hrvaškega planinskega društva Pasarič, predsednik planinskega društva »Runolist« Došek, iz Belgrada od Srbskega planinskega društva ing. Podhrašky, iz Novega Sada dr. Belajčič za planinsko društvo »Fruška gora«, dalje predsednik planinskega društva »Sleme« Jakšič iz Zagreba in drugi. Zborovanja so se dalje udeležili predstavniki SPD, zastopniki ljubljanske »Skale« ter mnogi drugi odlični planinci. Od oblasti so bili prisotni podban dr. Pirkmajer, načelnik dr. Marn, za mestno občino ljubljansko podžupan Jarc, poveljnik planinskega polka podpolkovnik Popovič, za šumsko upravo ing. Božič, dalje rektor univerze prof. dr. Slavič itd.
Zborovanje je ves čas vodil predsednik Zveze planinskih društev dr. Franc Tominšek, starosta naših planincev ter dolgoletni predsednik SPD. Obširno tajniško poročilo o delovanju Zveze je podal tajnik Zveze dr. Josip Pretnar, sedanji predsednik SPD v Ljubljani. Iz poročila posnemamo, da se je odbor Zveze sestajal redno vsak mesec k seji, časih pa tudi po večkrat. Na sejah so se obravnavala vsa vprašanja, ki zadevajo naše planince v splošnem, v podrobnostih pa tudi vprašanja, ki se dotikajo medsebojnega delovanja posameznih planinskih društev.

Dvignimo planinstvo v Južni Srbiji in Črni gori!
Na predlog SPD je Zveza sklenila poživiti delo za napredek planinstva v Južni Srbiji in Črni gori. Napravil se je tozadeven predlog, ki je bil predložen raznim ministrstvom. Osnova predloga je, da naj se dovoli vsem, ki potujejo zaradi obiska planin v naše kraje južno od Kumanova, če potujejo več ko 300 km, ugodnost četrtinske vožnje na železnicah. K temu vprašanju, ki bi utegnilo močno poživiti obisk krajev v južnem delu države, je zavzel svoje stališče tudi kongres Zveze planinskih društev v posebni resoluciji.
Dalje se je Zveza pobrigala pri pristojnih ministrstvih tudi za to, da bi se dosegla večja ugodnost za potovanja planincev tudi povsod drugod po državi. Zlasti naj bi se znižalo predpisano število članov za polovično vožnjo po železnici od šest oseb na tri ali vsaj na štiri. Pokazalo se je namreč, da se planinci te ugodnosti poslužujejo v zelo majhni meri, ker je pač šest oseb že težko zbrati skupaj, da bi potovali v isto smer. SPD, ki združuje samo v Ljubljani in okolici nad 4000 članov, je v enem letu izdalo predpisano objavo za skupinska planinska potovanja samo v okrog 200 slučajih.

Koliko je združenih planincev
Iz poročila tajnika dr. Pretnarja je razvidno, da imamo v Jugoslaviji v vseh planinskih društvih, ki so združena v Zvezi, skupaj 23.446 planincev, ki so včlanjeni v planinskih društvih. Od lanskega leta se je število članstva znižalo za okroglo poldrugi tisoč. Največ članov planincev združuje SPD v Ljubljani in sicer 7590, HPD v Zagrebu šteje 7060 članov, društvo »Fruška gora« v Novem Sadu 2700 članov, društvo »Runolist« v Zagrebu 1800 članov, »Romanija« v Sarajevu 1213 članov, društvo planinara za Hercegovinu i Bosnu 971 članov, SPD v Belgradu okroglo 900 članov, »Kosmos« v Sarajevu 500 članov, »Skala« v Ljubljani okrog 400 članov, »Sleme« v Zagrebu okrog 300 članov.
Gradbena delavnost posameznih planinskih društev se je kljub krizi lepo razvijala. Vseh planinskih domov in zavetišč imajo vsa društva skupaj 96, Največ jih seveda odpada na SPD v Ljubljani in sicer 46, na HPD v Zagrebu pa 30. Naše SPD ima 29 podružnic, HPD v Zagrebu pa celo 49 podružnic.

Kulturno delovanje planinskih društev
Priznanje in hvalo zasluži tudi kulturno delovanje posameznih planinskih društev. Razen društvenih glasil, ki jih izdaja tako SPD v Ljubljani kakor HPD v Zagrebu, je zlasti SPD v Ljubljani izdalo že več lepih in koristnih planinskih knjig, ki kažejo veliko tozadevno vnemo planincev. Omenjamo zlasti knjigo »Naš alpinizem«, ki jo je izdala »Skala«, ter »Prva pomoč v planinah« v izdaji SPD, ki pripravlja tudi izdajo knjige »Alpinska tehnika«, ki bo v kratkem dotiskana.
Veliko število planinskih predavanj tudi dovolj očitno kaže, kako silno se je že pri nas razvilo planinstvo. Danes imamo že glasovite alpiniste iz svojih lastnih organizacij, ki bi nam znali mnogo zanimivega in poučnega povedati tako o inozemskih kakor domačih gorah. V tej smeri bomo delovali tako, da se čimbolj forsirajo domači predavatelji, pa tudi obiskovalce gora moramo navajati predvsem v naše domače planine. Nepotrebno oboževanje in obiskovanje inozemskih goratih krajev naj se omeji do skrajne meje, pač pa naj se odprejo planinstvu krasote naših jugoslovanskih krajev, v katerih imamo še nedvignjene in neodkrite planinske zaklade.
Po poročilu g. tajnika dr. Pretnarja je kongres sprejel soglasno predloženo uredbo o zaznamovanju potov in stez v planinah, ki naj uredi zaznamovanje za vso državo. Dalje so zborovalci soglasno sprejeli več resolucij, ki bodo poslane pristojnim oblastvom,

Proslava 40 letnice SPD
Po končanem zborovanju planincev, ki se je danes dopoldne vršilo v mali beli dvorani »Uniona«, se je ob desetih dopoldne pričela v veliki dvorani »Uniona« proslava 40 letnega delovanja SPD, ki so se je udeležili vsi zgoraj omenjeni delegati, pa mnogo drugega občinstva, zlasti planincev.
Proslava sc je začela ob desetih ter jo je prenašala tudi radio postaja. Zborovanje je začel predsednik SPD, ki je pozdravil vse zbrane goste in prijatelje društva. Potem je imel o delovanju SPD lep obširen govor prof, dr. Josip Tominšek, urednik »Planinskega Vestnika«.

»Slava mrtvim, hvala vam, ki živite!«
Uvodoma je govornik poudaril, da SPD pač ni poklicalo članov, da bi se zbrali samo zato, da bi obnovili nekaj lepih misli, da bi si povedali par lepih besed, da se za to urico ogrejemo čuvstveno, potem pa se zopet razidemo v vsakdanjost; ne — SPD ne proslavlja, ono se le spominja, ugotavlja, opominja, vzpodbuja. To spominsko slavje je zgolj pregled in ponazoritev dela, to zborovanje je zbor delavcev, vnetih po posebni skupni ideji planinstva, ožarjenega z ognjem prirodnega domovinstva. Zalo ta naš današnji zbor ni samo zbor planincev, marveč zbor naroda, udeleženega po svojih zastopnikih vseh, prav vseh slojev in poklicev. Veselimo se jih, ker vemo, da so naši in da smo v njih vrsti domači. So pa med njimi tudi tisti in taki, ki jih ne vidimo in ki nas ne slišijo, a so s svojim delom in s svojimi mislimi naši. Po nevidni radijski zvezi src jim pošiljamo tople pozdrave. So pa dalje med nami tudi preštevilni, ki jih ni več, ker za večno počivajo, po težkem in vendar veselem delu za naše planine; žrtvovali so se za gore ali so — pobožna molitev njihovemu spominu — umrli kot žrtve planin. Slava mrtvim in žrtvam — hvala vam, ki živite, delate in ste delali; pozdrav vam, ker vemo, da boste delali tudi naprej.

SPD je bilo osnovano leta 1893., prvi občni zbor je bil 27. februarja. Prvi začetniki, pospeševatelji in podporniki so bili planinski piparji. Godilo se jim je, kakor 30 let pozneje v Belgradu tistim sedmerim navdušenim srbskim planincem, ki so skušali na novo probuditi smisel za planinstvo v Srbskem planinskem društvu; »sedam budala« so jih imenovali elegantni Belgrajčani.
Tekla so mladostna leta našemu SPD; skoraj brez detinstva je otrok dorasel v mladeniča. L. 1903. se je v oktobru v Narodnem domu v Ljubljani obhajala desetletnica društva z zborovanjem in veselico v prid novega Aljaževega doma. Tedaj je društvo že imelo 11 podružnic z 18 kočami in zavetišči. Že je imelo društvo vrsto častnih članov, ki se jih bomo vedno morali hvaležni spominjati: Fran Kadilnik, Jakob Aljaž, dr. Johanes Frischauf, Franc Kocbek, dr. Karel Chodounsky, dr. Stanislav Prachensky, Anča Prachenska, dr. Buhoslav Franta, Leopold Moreš in za Ziljsko podružnico dekan Simon Inzko v Žabnicah.
Dvajsetletnica leta 1913. se ni posebej obhajala čakali smo pač na 25 letnico, ki naj bi bila l. 1918.
Prihrumela pa je strašna svetovna vojna, ki je najhuje divjala ravno v najplodovitejšem ozemlju slovenskega planinstva, v Julijskih Alpah. Zunanje udejstvovanje društva je prenehalo, ne pa ono društvenikov in odbornikov.

Po vsej slovenski zemlji ...
Tedaj, ob prehodu v tretje desetletje, z 22 podružnicami, je doseglo SPD največji krog svojega območja; segal je od Gosposvetskega polja in Podravja do Adrije, proti zahodu tja v Benečijo in gori v Ziljsko dolino, na vhodu se je bratsko oprijelo Hrvatskega planinskega društva. Heroično je društvo prebolelo strašni udarec, ko je marca 1909 sneženi plaz uničil Aljažev dom v Vratih; v enem letu je že stal nov, povečan Aljažev dom, ki je še danes ponos našega društva. Bila je tedaj sploh doba zgraditve planinskih domov, velikih modernih zavetišč, ki naj ustrezajo prav tako utrjenemu planincu kakor navadnemu izletniku. Vso to dobo — v drugem in tretjem desetletju — imenujem po možu, ki je svoje spretnosti kot pravdnik, planinec in alpinist ter kot človek leto za letom posvetil našemu društvu, ki je po narodnem osiguranju Triglavu sistematično posegel doli v Trento in v krasoto orjakov od Pihavca do Kanina, ki je društvo v resnici vodil že kot načelnika namestnik od leta 1902. do 1908., in potem kot načelnik še čez dve desetletji, do leta 1931. — to dobo imenujem organizatorno dobo častnega predsednika SPD dr. Frana Tominška.

Po svetovni vojni ...
Bridko je bilo naše planinstvo prizadeto po mirovnih pogodbah, ki so nam odtrgale najlepše kose narodnega ozemlja. Zgubili smo 11 podružnic, 5 naših planinskih koč je ostalo izven nase države. Morali smo odslej računati, da tisti nebeški greben od Triglava do Jalovca ni več ves na našem ozemlju, prenašati smo morali še druge trpkosti. Nekako nadomestilo smo dobili in v uteho nam je bilo, ko smo poštenim pravdnim potom dobili v svojo last 14 planinskih koč prejšnjih nemških planinskih društev.
Zdaj deluje SPD z 28 podružnicami. V dobi 40 let je SPD postavilo ali si pridobilo 52 koč, domov, zavetišč.
Tako stoji SPD, močno zavarovano v svobodi Jugoslavije, negovano v vseh slojih, svojo starost vedno pomlajujoč, tesno strnjeno v notranje bitju in žitju, stoji trdno kakor skale naših planin. Po končanem govoru so navzočni priredili govorniku tople dolgotrajne ovacije. Nato so k jubileju SPD čestitali posamezni delegati posameznih ostalih jugoslovanskih planinskih društev: za HPD iz Zagreba g. Pasarič, za SPD v Belgradu inž. Podhrašky, za Sleme v Zagrebu g. Jakšič, za Fruško goro v Novem Sadu g. Belajčič, za Runolist v Zagrebu g. Došek, za Skalo iz Ljubljane g. Kajzelj, brzojavne čestitke pa so poslali med drugimi bolgarsko planinsko društvo iz Sofije ter planinsko društvo Jug iz Skopja.
S tem je bil prvi del proslave končan, nakar so bili predvajani najlepši odlomki iz naših treh planinskih filmov V kraljestvu Zlatoroga, Triglavske strmine ter Triglav pozimi. Ob pol 1 popoldne je bila celotna proslava 40 letnice delovanja SPD popolnoma končana. Lepo , je poudaril govornik g, Pasarič, ko je čestital SPD ; k jubileju, češ, da je ta proslava sicer na zunaj ; videli skromna, toda na znotraj ima značaj proslave težkih bitk in borb, ki jih je v 40 letih bojevalo SPD! Naj bi tudi v bodoče naše SPD združevalo vse slovenske planince v lepi slogi in ljubezni pri delih za naše lepe planine!

Slovenec, 26. junij 1933



Kongres naših planincev
Zbor Zveze planinskih društev iz vse Jugoslavije — Svečanost 40letnice SPD — Naše planinstvo pred novimi nalogami

Ljubljana, 25. junija.
Jutro (1933): Včeraj in danes se je brez velikega pompa vršilo zborovanje katerega rezultati so tako v kulturnem kakor v narodnem pogledu izredne važnosti za prospeh naroda in zemlje — kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije, na katerega so prispeli delegati turistovskih organizacij iz vseh mest države. Včeraj popoldne se je v posvetovalnici Zbornice za TOI vršila najprej konferenca, ki je v izčrpni diskusiji temeljito pretresla vse gradivo za današnje glavno zborovanje.

Predsednikova beseda
Točno ob 9. je davi predsednik zveze dr. Fran Tominšek v srebrni dvorani Uniona otvoril kongres, ki mu je razen delegacij vseh planinskih društev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Vojvodine ter Bosne in Hercegovine prisostvovalo tudi lepo število drugih planincev ter predstavnikov javnosti, korporacij in oblastev. V svojem kratkem, lepem pozdravnem govoru je dr. Tominšek najprej čestital Slovenskemu planinskemu društvu za njegovo 40 letnico, nato pa je imenoma pozdravil predstavnike: pomočnika bana dr. Pirkmajerja kot zastopnika notranjega ministra in bana dravske banovine, poveljnika planinskega polka podpolkovnika Popoviča, načelnika oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi dr. Marna kot zastopnika Zveze za tujski promet, dr. Štera za Tujskosprometni svet podžupana prof. Jarca za mestno občino in župana, dr. Berceta in Gorca za Zimsko-sportno zvezo ter starosto planincev Tomazina. Med burnim odobravanjem je bila nato sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je prvi branitelj integritete naše domovine in s tem obenem naših planinskih krasot. Pozdravne brzojavke po bile poslane z zborovanja ministrom za telesno vzgojo, za notranje zadeve, za trgovino, za promet ter slovenskima ministroma dr. Kramerja in Puclju.
Nato je predsednik podal besedo tajniku zveze dr. Pintarju, ki je v svojem obširnem poročilu izvajal med drugim:

Poročilo o delu zveze in o novih nalogah našega turizma
Na sejah uprave se je razpravljalo o predlogu, naj bi Zveza izdajala za vse svoje člane obvezen planinski koledarček z informativnimi sestavki, ki bi jih prispevalo vsako društvo za svoj okoliš v pogledu planinstva, prometnih zvez. krajevnih in drugih zanimivosti itd. in v katerem bi bili tudi sestavki o načelno važnih vprašanjih alpinistike, alpinske higijene, prve pomoči v planinah, alpinske tehnike, zimske alpinistike in slično.
Na predlog SPD je uprava sklenila pokreniti akcijo za sistematično organizacijo in povzdig planinstva v Južni Srbiji in Črni gori. V izvajanju storjenih sklepov je stavila uprava v tem pogledu ministrstvom m promet, za trgovino in industrijo, za fizično vzgojo naroda in za notranje zadeve prilog, da se dovoli članom planinskih društev, ki potujejo zaradi obiska planin v kraje južno in jugovzhodno in jugozahodno od Kumanovega, če potujejo dlje kot 300 km na železnici četrtinsko vožnjo. Tozadevni predlog je pripravilo SPD, če se doseže ugodnost četrtinske vožnje, bi to ne pomenilo samo velik uspeh za rasvoj planinstva v naših prekrasnih Južnih planinskih predelih države, temveč bi bilo tudi velike važnosti v kulturnem, nacionalnem in socialno-ekonomskem interesu teh pokrajin.
Nadalje je zvezna uprava ponovno intervenirala, da se zniža predpisano število članov za polovično vožnjo po železnici od šest na tri, odnosno vsaj od šest na štiri, ker se je v praksi pokazalo, da se planinci le v jako majhnem obsegu morejo poslužujejo te ugodnosti. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva je v svojem delokrogu vkljub temu, da je v osrednjem društvu v Ljubljani nad 4000 članov, izdalo v teku enega leta predpisane objave za polovično vožnjo samo v okrog 200 primerih. Zvezna uprava je imela jako živahne stike z Asocijacijo slovanskih turističnih društev in preko te z mednarodno Unijo turističnih organizacij.

Delo po društvih
V delovanju društev se opaža vedno živahnejše gibanje kljub hudim gospodarskim razmeram in depresiji, v kateri živimo. Številčno je članstvo v Zvezi včlanjenih društev v celoti sicer padlo od predlanskih 24.878 na 23.446 ob koncu l. 1932. Intenzivnost različnih panog delovanja poedinih društev pa je porasla. Številčna članska statistika kaže, da so imela koncem leta 1932 poedina društva članov kakor sledi:
SPD v Ljubljani 7590, Hrvatsko planina reko društvo v Zagrebu 7060, Fruška gora, društvo za unapredjenje turizma v Novem Sadu 2700, Hrvatsko društvo planinara Runolist v Zagrebu 1800. Planinsko društvo Romanija v Sarajevu 1213, Društvo planinara za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu 971, Srpsko planinsko društvo v Beogradu okroglo 900, Kosmos v Sarajevu 500, Turistovski klub Skala v Ljubljani okrog 400 in Turlstovski klub Sljeme v Zagrebu 300. Gradbena delavnost planinskih društev je vkljub gospodarski krizi napredovala, kar nam kaže statistika koč, zavetišč in planinskih domov. Njih skupno število znaša danes 96, od tega odpade na SPD s podružnicami 46, HPD v Zagrebu 30, Društvo planinara za Bosnu i Hercegovinu 12, društvo Fruška gora 4, TK Skala 2, Društvo Romanija v Sarajevu 2. Društva so izvedla celo vrsto novih markacij za poletno turistiko, izvršila pa so tudi z ozirom na razvoj smučarstva in zimske alpinistike tudi veliko število zimskih markacij. Pri tem se opaža, da ni prave enotnosti in sistema, kar jako škoduje smotrnemu razvoju planinstva in planinskega smučarstva.
V organizatornem pogledu je število podružnic naraslo od 84 na 98. Od tega odpade na HPD 49 (prirastek 6), SPD 29 (prirastek 1), Fruški gori v Novem Sadu 20 (prirastek 7).

...

Jutro, 26. junij 1933
 

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti