Delo, Šport: ... Zares vrhunska predstava plezalcev na Rock Mastru

Zmagovalca kranjske tekme je odločil superfinale, kjer je bil Francoz Francois Petit boljši od Japonca Hirayame - Pri ženskah zmaga Nathalie Riche
KRANJ - Tekmovanje v šport nem plezanju Rock Master v Kranju je ponovno minilo v pravem športnem vzdušju in z udeležbo najboljših plezalcev sveta. V sobot o zvečer pod umetno steno ob kranjskem bazenu skoraj ni bilo več prostora in odlična publika je imela zares kaj videti.
Kot običajno so s tekmovanjem začele ženske. Na startni listi jih je bilo sicer osem, vendar je avstrijska plezalka Karin Kavoussi zaradi slabosti dan pred tekmo morala v bolnišnico. Že začetek ženskega dela tekmovanja je pokazal, da bo treba za najvišja mesta tokrat splezati precej visoko. Tekmovalke so ena za drugo dosegala boljše rezultate, vsi pa so čakali na zadnji dve.
Natalie Richer je v soboto v Kranju imela svoj dan. Kot je povedala kasneje, je bila to najbrž njena najboljša prestava sploh. Francozinji je do vrha zmanjkal le še dober meter smeri. Za njo pa je kot zadnja nastopila prva favoritinja, Američanka Lynn Hill. Vendar trikratni kranjski zmagovalki ni šlo, kot bi si želela. Povedala je, da od lanske jeseni, ko je uspela prosto ponoviti slavni Nos v El Capitanu, zelo malo trenira na umetni steni. Njen letošnji glavni cilj je še bol zahteven: prosto ponoviti Nos v enem dnevu. Tako je trening seveda podredila temu cilju.
Za ženskami so po kratkem premoru nastopili moški in vsem prisotnim pripravili resnično vrhunsko predstavo. Konkurenca je bila zares izenačena in realno je vsaj peterica lahko računala na zmago. Napetost je rasla in predvsem zadnji trije nastopi so ogreli dlani navdušenih gledalcev.
Lanskoletni zmagovalec Luca Zardini, ki je prišel v Kranj naravnost iz tekme v Franciji, je moral odnehati le dobra dva metra pod vrhom, simpatični Yuji Hirayama, stari znanec slovenske publike, in mladi francoski plezalec Francois Petit pa sta naredila tisto, kar so čakali vsi. Smer sta splezala do vrha in prvič na Rock Mastru smo videli superfinale.
Kljub pozni uri so praktično vsi gledalci ostali in to je bil še en dokaz, da kranjska publika zna ceniti najboljše športnike.
V superfinalu, kjer je postavitev smeri (vse smeri je odlično pripravil Jean-Baptiste Tribut) bolj odgovarjala Francozu, se 19-letni Francois ni dal presenetiti in je zasluženo zmagal.

FAVORITKA PETA - Američanka Lynn Hill je v umetni steni letos malo vadila, kajti njen glavni letošnji cilj je prosta ponovitev slovitega Nosu v El Capitanu - v enem dnevu. (Foto: Aleš Črnivec)

In kaj naj rečemo ob koncu letošnjega Rock Mastra?
Športna zveza iz Kranja je ob pomoči glavnega sponzorja Iskra Commerce Trgovine pripravila še eno vrhunsko športno plezalno prireditev. Letošnji Rock Master je bil doslej najkvalitetnejši, še posebno v moški konkurenci, kjer je iz svetovnega vrha manjkal samo Francois Legrand, ki mu poškodba ni dovolila, da bi ga videli v Sloveniji. Kranjska tekma se je dobro uveljavila v svetu, saj zanjo vedo povsod. Vse to, in pa seveda množica gledalcev in privržencev tega športa v Sloveniji, je razlog, da si je treba prizadevati, da Rock Master v Kranju obdržimo.
Zaradi gledalcev, zaradi napredka tega športa pri nas in zaradi številnih mladih plezalcev, ki jih je po Sloveniji vse več. Z organizacijo imamo dovolj izkušenj in z gradnjo velike plezalne stene v novi dvorani v Kranju je tudi svetovni pokal čisto dosegljiv.
Rezultati, ženske: 1. Nathalie Richer (Fran), 2. Marietta Uhden (Nem), 3. Lise Noel (Fran), 4. Metka Lukančič (Slov), 5. Lynn Hill (ZDA) in Marina Čufar (Slovenija), 6. Katarina Štremfelj (Slov);
moški: 1. Francois Petit (Fran), 2. Yuji Hirayama (Japon) 3. Luca Zardini (Ita), 4. Andraud Petit (Fran), 5. Eli Chevieux (Švi), Aljoša Grom in Vili Guček (oba Slov), 8. Yann Ghesquiers (Fran), 9. Stanko Zidan (Slov), 10. Luca Giupponi (Ita), 11. Urh Čehovin in Franci Jensterle, 13. Matej Mejovšek (vsi Slov).

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Cilj: skupina Ganeš
Skupina Ganeš v nepalski Himalaji je sicer sosed Daulagirijev, toda naši alpinisti je doslej menda še niso obiskali. Maja letos pa se je z njo (v odpravi enega moža) seznanjal Stane Belak-Šrauf. V želji, da bi bila odprava, ki jo načrtujejo za jesen, kar najbolj pripravljena, je obiskal vzhodno območje Ganeša. Po štirih dneh pristopnega pohoda je dosegel dolino Čupčung Kole. Za razgledovanje in fotografiranje se je povzpel na vzhodni greben Ganeša 5, na koto višine nekako 5200 m, potem na enega od vrhov (5300 m) v masivu Paldor in še na K 5900 v južnem grebenu Ganeša 2 (tudi Lobsang Karbo). Za konec je raziskoval še po ledeniku Sjangden.
V skupini Ganeš je kar nekaj vrhov tega imena, ki se razlikujejo le po številkah. Najvišji, Ganeš 1 (7429 ali 7406 m) je doživel prvi pristop 1955. Po jugovzhodnem grebenu ga je zmogla francosko-švicarska odprava. Potem so - toda le delno, do jugovzhodnega vrha - uspeli samo še Britanci 1960. Vseh odprav pa je bilo doslej, po informacijah Elizabeth Hawley, že sedem, zadnja spomladi 1986. Še največkrat pa so bili zgleda na Ganešu 5 (6985 m). Prve tri pristope so opravili Japonci 1979, četrtega pa Britanci jeseni 1984. Sicer pa ima večina vrhov po 6-8 pa tudi več poskusov, črna kronika pa beleži že 8 mrtvih. Je pa še veliko zanimivih možnosti.
Med povratkom je Belak »skočil« še v Langtang in se povzpel na enega od tamkajšnjih treking vrhov, v seznamih vpisan kot Yaila Peak (5600 m).

FRANCI SAVENC

XI. mednarodni festival
V čeških Teplicah bo od 25. do 28. avgusta festival planinskega filma, prvi po triletnem premoru, sicer pa že enajsti. Letošnji bo posvečen njegovemu »očetu« Mirku Šmidu, ki se je lani ponesrečil v Yosemitih.
Festival, ki si je ustvaril že lep renome, letos vodi znani češki plezalec Tomaš Čada, mesto Teplice nad Metuji pa ga organizira v sodelovanju s Francoskim kulturnimi centrom in Češko planinsko zvezo, seveda pa tudi s podporo vrste sponzorjev. Filmi so razdeljeni na šest skupin, na alpinistične, plezalske, alpinistično-smučarske, »vzporedne aktivnosti« (jamarstvo, jadralna padala in zmaji ...) in ekološke. In za vsako skupino je predvideno posebno priznanje, pa še glavno, in lahko so 16 ali 35 mm, z optičnim ali magnetnim zapisom zvoka, v poštev pa pride tudi video vseh vrst.

(F.S.)

Obvestilo alpinistom in plezalcem
Poročila o opravljenih vzponih, prostih ponovitvah, prvenstvenih smereh, odpravah ipd. za objavo v Alpinističnih novicah pošiljajte na naslov Miha Peternel, Cesta na Brdo 11, 61111 Ljubljana, tel. (061) 267 - 169.

( M. P.)

Spominski tabor na planini Zapotok
AO Nova Gorica organizira drugi vikend v juliju, to je 9. in 10. julija, tabor na planini Zapotok v spomin na Robija Černilogarja in Iztoka Horvata. Do planine Zapotok vodi markirana steza iz Zadnje Trente. Od konca ceste je dobro uro hoda. Nad planino se dviga Srebrnjak, ki ponuja plezanje v dobri skali in čudovitem ambientu. Plezati pa je mogoče tudi v ostalih stenah okrog planine. Na srečanje so vabljeni vsi alpinisti.

(M. P.)

Vzponi idrijskih alpinistov
Člani AO Idrija so maja precej plezali v Novem vrhu. Preplezali so veliko lažjih smeri, od težjih pa omenimo Rutarsko diretisimo, ki sta jo preplezala Rado Lapanje in Jože Makuc, ter Zajedo planik, ki so jo splezali Alenka Černilogar, Jože Makuc, Silvo Mauri in Renato Mezek (slednji AO Kranj). Makuc in Mauri sta v Ospu ponovila tehnično smer Vražji Robert. Sredi junija sta Mauri in Dušan Košir (AO Trbovlje) preplezala Direktno v Štajerski Rinki.

(M. P.)

Slovenija tudi v ameriških in nemških revijah
Lani jeseni se je v Sloveniji na svojem plezalskem potovanju po Evropi oglasil tudi legendarni ameriški plezalec indijanskega rodu Tony Yaniro s prijatelji. Plezali so v Mišji peči in je zato področje okoli Ospa zelo dostojno predstavljeno v članku o evropskih plezališčih v ameriški reviji Rock&Ice. Američane, ki so plezali v Mišji peči, je najbolj navdušil sam ambient, način plezanja in nenazadnje tudi refošk. Zaradi prijaznosti in gostoljubnosti pa so cel odstavek posvetili «Grandma from Osp«, gospe Elici Vehar. V članku ne omenjajo le plezanja, temveč tudi kulturne znamenitosti Pirana, kraške jame in celo človeško ribico. Pravijo, da je Slovenija sicer revna dežela z napol praznimi policami v trgovinah, a z zelo poceni bencinom. Njihovo navodilo: V Sloveniji kupi gorivo, po vse ostalo pa pojdi v Trst! Kot kaže, pa so bili kljub vsemu od vsega izleta po Evropi nad plezanjem pri nas najbolj navdušeni.
V zadnji številki nemške revije Rotpunkt so namenili prostor tudi dvema Slovencema. Pisali so o dosežkih mladega Blaža Ranta, omenili pa so še Mateja Mejovška in njegov vzpon v smeri »Nostalgija dolgih senc 8b+/c« v Kotečniku.

(U.G.)

Maraton po zaledenelih slapovih
Nemški alpinist Frank Jourdan je v dolinah okoli francoskega mesta Briancon izvedel pravi maraton v plezanju po zaledenelih slapovih. Podvig je opravil 5. in 6. februarja, ko je v 40 urah preplezal 22 različnih slapov, dolgih med 30 in 300 metri, skupna dolžina vseh pa je znašala čez 3000 metrov. Po kratkem spanju se je takoj nato odpeljal pod 600 metrov visoko južno steno Tete d'Aval de Montbrison, v kateri je prvo smer leta 1965 splezal Rene Desmaison, danes pa je v njej že čez 30 smeri. Izmed teh se je Jourdan odločil za smer »L'Epinauster« (ED-. 6b, A2 500 m) in jo 7. februarja v 3,5 urah tudi preplezal. Noben izmed 12 raztežajev ni lažji od 6a, Frank pa se je varoval le na tehničnih mestih. To je bil prvi zimski in tudi prvi solo vzpon po tej smeri sploh.

(U. G.)

Zimska prvenstvena smer v Francoskih Alpah
Novo smer nad Chamonixom pa sta 16. februarja preplezala Robert Jasper in Jorn Heller. Poteka v steni Grand Rocheuse in sta jo ocenila z ABO-/ED+, (V+, A2, 70-90°). Pri hudem mrazu (-25° C) je Heller precej pomrznil po rokah in ni zato ime nove smeri »Late to say I'm sorry« nič kaj presenetljivo. Kakšne razmere sta imela v steni ni znano, vendar sta dva druga Nemca, Malte Roeper in Jorg Steinsberger, tri dni kasneje v Les Droites naletela na precej slabe razmere v obliki previsov iz napihanega pršiča. Jacksonovo smer (ED, 1000 metrov), ki jima je pričarala nekaj napetih trenutkov, sta splezala v 13 urah. »Totalno divje!«, je bil Maltejev komentar.

(U. G.)

Solo vzpon v Les Droites
Robert Jasper pa je bil spet na delu v stenah okrog Chamonixa v začetku marca. Tokrat je z Manfredom Maierjem preplezal smer Boivin- Profit v Les Droites (ED, 1000m) v rekordnem času 7 ur. Ker je Jasperju tako ostalo še dovolj časa, je nato prečil na Les Courtes in sam sestopil čez severno steno te gore. Sicer pa je bilo tisti dan (5. marec) v severni steni Droitov pet navez.

(U. G.)

Julijske Alpe - vzhod
Karto Julijske Alpe - vzhodni del. 1:50.000 je založila Planinska zveza Slovenije, zasnovali pa so jo na Geodetskem zavodu Slovenije in to povsem na novo. Osnova jim je bil Atlas Slovenije (tudi njihov izdelek), dopolnjevali pa so po zadnjih aeroposnetkih in novelah temeljnega topografskega načrta (1:5.000 oz. 10.000) Republiške geodetske uprave, podatke pa so uskladili tudi z vso razpoložljivo literaturo, kartami sosednjih držav ipd. Dela je vodil Miroslav Črnivec.
Nova karta se od dosedanje (izdelane pri IGF), ki je 1991 izšla še devetič (in zadnjič), precej razlikuje. Tako po zunanjosti, ki je prav dopadljiva, kot po izrezu, je nekoliko večji, predvsem pa po barvni lestvici in nekaterih novih simbolih. Svojevrstna novost so oznake (na 5 minut) kartografske mreže ob robovih, kar je bila še nedolgo tega »vojaška tajnost«. Vodja kartografskega oddelka GZS Vili Kos, ki je karto predstavil, je zatrdil da je njena položajna natančnost 25 metrov, višinska pa 10-20, tako da bo lahko dobro služila za terensko identifikacijo (tudi že v povezavi z najnovejšimi elektronskimi pripomočki za ugotavljanje položaja).
Karta je natisnjena v devetih barvah. Nov je prikaz ruševja, ki je temnejše (zelene) barve kot homogen gozd. V enaki barvi so tudi meje Triglavskega narodnega parka, v svetlo rjavi so izohipse …
Tiskovna konferenca, na kateri je Planinska založba predstavila novo karto, je bila »slučajno« tudi v znamenju 135-letnice rojstva očeta naše planinske markacije Alojzija Knafeljca. Zato velja omeniti, da se na novi karti markirane poti že ločijo; zelo zahtevne, so označene s črtkano rdečo linijo.
Zanimiv je stroškovni prikaz. PZS se je z GZS pogodila za 3.250.000 SIT (tako da so že samo stroški izdelave 464 SIT na izvod, ob prodajni ceni 900 SIT), njih pa je celoten projekt stal doslej kar 4.800.000 SIT. Obe organizaciji pa delata brez dotacij! Del stroškov bo zato seveda potrebno prenesti tudi na nove izdaje. Karte so pač blago, ki zastari še pred izidom. Tudi najnovejši karti bi tako lahko očitali nekaj nedoslednosti pri (posebej gozdnih) cestah, nekaj odsekov poti je vrisanih »z napako«, ki pa se ponavlja v vseh tovrstnih izdelkih ... Ali pa: pred nekaj dnevi so preimenovali postojanki na Vojah in Uskovnici, na karti pa sta (pre)dolgi stari imeni.
Mislim, da ni bogokletno, če za konec zapišem še: amaterski sodelavci za sodobno planinsko kartografijo ne zadostuje (več). Nekatere predete bi že morali vsaj občasno prehoditi tudi za to usposobljeni ljudje s primerno opremo, da ne bi popravkov vnašali tudi le »po občutku« in v odvisnosti od zavzetosti privržencev planinske organizacije. In nujna bi bila enotna (državna) zbirka zemljepisnih imen, z uradnimi nadmorskimi višinami, da ne bi prihajalo do razlik med kartami različnih - celo istih založnikov.

FRANCI SAVENC