Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 04.05.1987

Delo, Šport: ... Paklenica gostila devetdeset alpinistk iz dvanajstih držav

V tujini vse bolj znano plezalsko območje - Plezalke so se preizkusile tudi v smereh Aniča Kuka - Tudi vzponi moških navez
ZADAR - Za Paklenico, ki je tudi v tujini vse bolj znano plezalsko območje, so se alpinistke odločile že med lanskoletnim srečanjem v Franciji. Ko so se dogovarjale o tem, kje naj bi bilo letošnje srečanje, so se udeleženke soglasno odločile za Jugoslavijo in Paklenico, ki so jo, če že ne drugače, poznale vsaj iz člankov v nekaterih alpinističnih revijah (Rivista della montagna, Alpinisme Et Randonnee ...).
Kot jugoslovanska delegatka pri organizaciji RHM je odgovornost za pripravo srečanje v Paklenici prevzela Ines Božič (Obalni AO). Svojo nalogo je več kot odlično opravila. PZJ in PZS sta akcijo potrdili in uvrstili v svoj program mednarodne dejavnosti, vendar pa je pri PZJ vse ostalo le pri potrditvi, dejansko pa je pomagala samo KA pri PZS.
Srečanje se je udeležilo 90 žensk iz 12 držav. Precej udeleženk srečanja je pripotovalo v Jugoslavijo z letalom ali z vlakom. Omogočili so jih vsakodnevni prevoz iz avtomobilskega kampa v Starem gradu do parkirišča pred vhodom v kanjon Paklenice in nazaj. Pripravili pa so tudi izlet na Plitvička jezera in Tulove grede, kjer so nekatere alpinistke tudi plezale.
Prve tri dni srečanja je pihala močna burja, tako da skoraj ni bilo mogoče plezati. Dekleta so se zadrževala v kratkih smereh okoli parkirišča. Ko se je vreme le nekoliko otoplilo in se je burja umirila, pa so se poskusile tudi v smereh v Aniča Kuku. Dekleta so precej ponavljale Brid za mali čekič, Petrovo varianto, Karabore, Primorsko, Švicarsko. Več ženskih in mešanih navez je ponovno Klin in Velebitaško, Kačo, Mosoraško in Brahmovo smer.
Ela Leskovšek (AO Matica) in Marija Štremfelj sta opravili prvo žensko ponovitev Brida Klina. Miriam Garda (Španija) in Ines Božič sta opravili 1. ŽP Funkcije. Jill Lawrence (Velika Britanija) in Uta Adler (ZRN) sta prosto ponovili Slovensko, Ksenija Lenarčič in Betka Galičič pa sta prosto ponovili Velebitaško. Splezali sta tudi Ljubljansko, ki jo je prosto zmogla Lenarčičeva, Galičičeva pa je s soplezalko iz Bolgarije preplezala še Kačo. Jill Lawrence (Velika Britanija) in Pavle Kozjek sta ponovila Diagonalko (VII-), Petrovo varianto in Hobbit. Kozjek je plezal tudi Klin s Švicarko Barbaro Mayer (ne povsem prosto) in Albatrosa s Španko Miriam Garcio (ki je za prvi raztežaj predlagala višjo oceno). Z Angležinjo Caroline Terram sta splezala tudi Velebitaško, Joint in Utopijo.
Med ponovitvami krajših smeri okoli parkirišča, je treba omeniti predvsem: Joint, OO, Hobbit, Popaja, Hidrogliser, Santano. Slednjo je Poljakinja Jolanta Siwiec preplezala na pogled. Dekleta so precej plezala tudi v Tulovih gredah, kjer so si smeri morale opremljati v glavnem same z metulji in zatiči.
Zanimiva je primerjava naših in tujih ocen za težavnost, predvsem angleških, kjer upoštevajo tudi faktor varnosti - ocena E (na primer za Utopijo 9 E2 5b- 5c). Izkazalo se je tudi, da so ocene nekaterih smeri v kanjonu previsoke.
V času srečanja alpinistk v Paklenici so dobre vzpone opravile tudi nekatere moške naveze. Janez Skok je z Italijanom Giovannijem Groazem splezal novo smer čez previse levo od 00. Dolga je 40 m, ocenjena pa s VII-. Smer sta najprej opremila do zgoraj, nato pa jo v prvem poskusu preplezala. Janez Skok je na prvi pogled preplezal še Santano (VIII-), Stimulo (VIII+) in Utopijo 85, za katero v prvem raztežaju predlaga oceno VII+ s slabim varovanjem. V drugem poskusu je splezal Streho nad potokom (VIII-). Poleg tega je splezal tudi vrsto smeri nad parkiriščem in vse tri smeri v plošči nad stebrom (Hari Krišna, Hari Rama, Leva).
Ivica Matkovič (AO Mosor) je 16. 4. sam preplezal Klin, naslednji dan pa z Zoranom Jankovičem (PD Mosor Split) El Condor passa. Ker je bil del smeri precej moker, Matkoviču ni uspelo, da bi celotno smer preplezal prosto.

MIRO ŠTEBE

Kdo izdaja planinska glasila?
Planinsko društvo dr. Gorazd Zavrnik na Medicinski fakulteti v Ljubljani želi navezati stike z vsemi slovenskimi PD, ki izdajajo svoja glasila. Ker pa nad tem nihče nima popolnega pregleda, prosi za pomoč tudi uredništvo Planinskega vestnika. Vsi, ki redno (ali občasno) izdajajo svoja glasila, naj jim pošljejo primerek in po možnosti še nekaj o zgodovini glasila.
Nepoznavalcu se morda zdi nenavadno, da v okviru Planinske zveze Slovenije nihče nima pregleda planinskih glasil. Vendar se le - ta rojevajo in usihajo tako rekoč v vseh okoljih (vmes pa prenekatera doživljajo tudi preobrazbe, preimenovanja ...), društev bo že kmalu 200 ob njih pa so še odseki in komisije, ki nekateri tudi izdajajo svoja glasila. Le dobro organiziran informacijski sistem, ki pa je v današnjih razmerah (amaterskega) dela komajda mogoč, bi lahko dal jasnejšo podobo.

ID

S smučmi po Slovenski smeri in SZ steni Dolgega hrbta
Smukov, ki so ocenjeni s V. težavnostno stopnjo in višjo, se je mogoče lotiti le po temeljitih pripravah

Dejan Ogrinec, član AO Črnuče in Andrej Zorčič, iz Akademskega AO, sta se konec marca preskušala nad Chamonixom. S Fevžerjem, Paternujem in Vidicem sta kljub slabim razmeram uspela presmučati ozebnik ENSA v Aig. du Brevent (S5/3-4, III+, 500 m) in Rectilinge pod Grands Montets. Zadnji je v francoskih vodnikih sicer ocenjen s IV, »po naše« pa pravijo, da bi bilo primerneje S4/3, III-, 250 m.
V sredo 15. aprila pa sta Ogrinec in Zorčič uresničila še enega od načrtov, o katerih razmišljata že dalj časa. Po Prevčevem izstopu sta smučala v Slovensko grapo ... Le ob Belih plateh sta morala sneti smuči, ker je bilo premalo snega. Potem pa še malo - zaradi razbitega sveta sicer z nekaj več komplikacij in - presmučala sta Slovensko smer v Steni. Devet ur sta bila v steni, od tega šest na smučeh, bilo je kar precej naporno (pa brez posebnih estetskih užitkov tudi, pravita), tako da tura »zasluži« oceno S6/5, 800 m.
Prva sta Slovensko smer v S steni Triglava presmučala Janko Arh in Marko Šurc, oba člana AO Bohinj; bilo je 11. marca 1978. In februarja 1981 jo je menda (celo brez uporabe vrvi pri Belih plateh!?) še nekdo. Žal ne vemo niti ali je bil naš človek ali tujec. (Prosimo sporočite, če kdo ve kaj več.)
Z Jezerskega pa je prišla še bolj presenetljiva novica: Davo in Luka Karničar sta prva presmučala SZ steno Dolgega hrbta (2457 m).
Začela sta na višini 2300 m, torej nekako 150 m pod vrhom (zaradi skalne stopnje), po smeri Zgornja gredina (poleti je ocenjena s I-II), nadaljevala do stika s potjo na Mlinarsko sedlo in z nje po zgornjem delu Nemške (III), izpeljala na Zg. Ravni. Nato sta nadaljevala tik ob steni do vstopa v Nemško smer ter po strmih pobočjih Malega žrela do doline.
Tisti, ki pozna ta predel, bo potrdil, da gre za izjemno dejanje: smučala sta po odprti, izpostavljeni smeri, v kateri strmina večkrat preseže naklonino 55°. Zelo veliko je ozkih prehodov, odsekov, koder sneg komaj prekriva skale. Le na najtežjem skoku, visokem kakih pet metrov, sta zaradi pretrdega snega morala uporabiti vrv. Vsemu temu primerna je ocena: S6/5, VI, 1200 m. Višja je bila le za Sinji slap (S7/4, VII+), toda ima le 250 m relativne višine.
Čeprav se snežna odeja hitro umika v višine, nekateri napovedujejo še nove podvige, ki naj bi utrdili prepričanje, da je sezona 1986/87 (verjetno) najboljša doslej.

FRANCI SAVENC

Štuparjev memorial
AO Kamnik bo priredil tekmovanje v veleslalomu s Kamniškega sedla - Štuparjev memorial 10. maja. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri dopoldne. Tekmovalci bodo razvrščeni v štiri kategorije: planinke, alpinistke, planinci in alpinisti, tekmovale pa bodo tudi ekipe. Do 8. maja se udeleženci lahko prijavijo v pisarni PD Kamnik (tel.: 061 831-345) vsak dan do 12. ure. Vsi zamudniki se bodo lahko prijavili še dan pred tekmovanjem v koči na Kamniškem sedlu. Koča bo v času tekmovanja delno oskrbovana.

Veleslalom pod Raduho
Pod steno Male Raduhe bo 9. maja tradicionalni veleslalom za planince in alpiniste. Tekma se bo začela ob 11. uri. Planinci bodo tekmovali v klasičnem veleslalomu, alpinisti pa v navezah, obvezno z nahrbtniki. Prijave bodo zbirali uro pred tekmovanjem. Ker koče na Grohatu ni več, bo razglasitev rezultatov in možnost okrepčila takoj po končani tekmi v domačiji pri Bukovniku.

Naše planine 1-2/87
ZAGREB - Za prvo letošnjo številko glasila PZ Hrvatske Naše planine bi lahko rekli, da je zasnovana povsem tradicionalno. Barvna naslovnica, pesem (z notnim zapisom) na zadnji strani, v vsebini pa lahko vsakdo najde kaj zanimivega. Tajnik PZH je pripravil pregled dela PZH v preteklem letu. Zanimiv je zapis Wasdale Head - zibelka angleškega alpinizma. Na odpravo Grenland 71 se spominja M. Čepelak, o ameriški gori Mt. Rainier pa pišeta zakonca Radovič. Predstavljena je lanska uspešna odprava Ama Dablam, ne manjka pa seveda tudi drugih spominskih, doživljajskih in strokovnih sestavkov. Za običajnimi rubrikami je še gradivo za delo »Slike iz povijesti hrvatskog planinarstva«, ki bo kmalu (ponovno, popravljena in dopolnjena izdaja) izšlo tudi v knjižni obliki.

Za orientaciste
ŠID - PD Željezničar je izdalo prvo številko glasila Orijentirac. 16 strani fotokopirnega gradiva je posvečenih »O« tehniki, poročilom s tovrstnih tekmovanj, delu in načrtom. Vsekakor zanimiv poskus povezati somišljenike v planinski organizaciji, ki je med svoje aktivnosti vključila tudi to aktivnost. Zanimivo: orientacijski šport ima v Šidu že 25-letno tradicijo.
Iz Zagreba pa prihaja »O« adresar, ki ga je (prvič pri nas) pripravila komisija za orientacijo PZH. V njem so zajeti podatki o 96 PD in klubih (tudi naslovi posameznikov, ki so najbolj aktivni na tem področju) vezanih na ta šport, pa tudi naslovi 33 državnih organizacij, članic mednarodne federacije. Adresar je pripravil Edo Hadžiselimovič, Ivana Blažine 2, 41000 Zagreb.

Prvič pozimi
SOFIJA - Četverica bolgarskih alpinistov se je letos udeležila mednarodnega zimskega alpinističnega tabora Kavkaz 87, ki je bil od 4. do 17. marca v hotelu Azuj na koncu Baksanske doline. V dneh od 13. do 15. marca so Petr Petrov, Georgi Dimitrov, Kiril Tafradžijski in Ivan Maslov preplezali 1000 m visoko S steno Ščurovskega. Zimska ponovitev te težke smeri, ki so jo prvi zmogli Abalakov, Borovnikov, Čeredov in Leonov, je prvi bolgarski veliki zimski vzpon v Kavkazu.

Festival v Trentu
TRENTO - Včeraj se je začel 35. mednarodni festival planinskega in raziskovalnega filma Citta di Trento, ki bo trajal vse do 9. maja. Poleg številnih spremljajočih prireditev (npr. II. razstava planinskega pisanja) kot posebnost omenjajo tudi razširitev kroga priznanj. Podelili jih bodo namreč tudi filmom s smučarskih tekmovanj, neznanstvene fantastike, speleološkim, zmajarskim ... posebej pa tudi zgodovinskim - gorniškim.

Kolesarji in Mt. Kenija
PARIZ - Danes je vse mogoče. To si je mislila tudi trojica, ki se je namenila s kolesi na drugi najvišji vrh Afrike, Mount Kenijo (5312 m). Omislili so si specialna kolesa (18 prestav) in odpotovali. 10. januarja letos so dosegli višino 5110 m, nato pa kolesarili navzdol. Da jim kdo ne bi očital, da niso tudi hribovci, so se potem (brez kolesarske opreme seveda) povzpeli še na glavni vrh. Svojo afriško dogodivščino so končali s 350 km dolgim popotovanjem po deželi.

Mauri preveden v SZ
MOSKVA - Pri založbi Fiskultura in šport je izšla knjiga znanega italijanskega alpinista in raziskovalca Carla Maurija Če je nevarnost način življenja. Mauri je bil eden najbolj znanih italijanskih alpinistov, ki se je izkazal tudi na drugih celinah, udeležil se je Heyerdalovih pomorskih raziskovanj (Ra in Tigris), organiziral popotovanje po sledeh Marca Pola, snemal (in komentiral) filme …

Tragični konec tekmovanja
LIPTOVSKI MIKULAŠ - VII. prvenstvo ČSSR v smučarskem rallyju je bilo letos v Zahodnih Tatrah. Ob 22 domačih ekipah so sodelovale tudi štiri bolgarske in dve madžarski.
Že začetek ni obetal nič dobrega. Prvega dne, ko je bilo potrebno v 6 urah premagati 26 km dolgo progo (s hitrostno preizkušnjo), so bile tako slabe razmere, da je ena ekipa odstopila. Le redki so etapo zmogli v predvidenem času. Naslednji dan, ko je bilo tekmovanje na tehnično zahtevnem mejnem grebenu (s Poljsko), pa kar 15 ekip ni končalo tekmovanja. Ker se ena ekipa do večera ni vrnila v izhodišče, so sprožili reševalno akcijo. Po silnih naporih so češkoslovaško navezo naslednji dan našli mrtvo. Kaže, da sta umrla zaradi izčrpanosti.

Celjani na Kleku
14 članov AO Celje se je 11. 4 udeležilo dvodnevnega tabora, ki so ga pripravili na Kleku. V tem času so opravili 56 vzponov. Žoharjev steber so ponovili Primožič, Banič, Čanžek, Štor, Ivakič in Slapnik. Železničarsko 20 pa sta zmogla Primožič in Banič. 4 naveze so preplezale HPD, 2 navezi mladinsko. 2 navezi pa sta se poskusili tudi v Smeri za gitaru, Rajšter s soplezalcem je preplezal tudi Dragmanov steber. Teden dni pred taborom so nekateri Celjani plezali v Ospu. Ivakič in Palir sta preplezala Staro in Voz. Primožič in Banič pa Muho.

Dobršen del Kamniških Alp
Silvo Babič in Tone Golnar obetata skorajšen izid plezalskega vodnička za precejšen del Kamniških Alp. Na 108 straneh običajnega formata (A5) za tovrstna dela sta obdelala 170 smeri: od tistih v J steni Planjave, Zeleniških špic in do Rzenika, ter Martin turna. Skoraj vse smeri so (poleg klasičnega opisa) predstavljene tudi s shemami, stene pa z risbami. Vodniček, ki sta ga pripravila ob pomoči sodelavcev, bo izšel v drugi polovici meseca.

Alpinizem na FTK
Na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani lahko študenti prvega letnika že drugo leto izberejo (med tremi fakultativnimi predmeti) za študij tudi alpinizem. Za program, ki ga vodi Vid Mesarič, je veliko zanimanje. Letos je vpisanih 12 kandidatov.
V okviru raziskovalne naloge bodo letos spet (antropometrične) meritve osnovnih značilnosti alpinistov. Za sodelovanje se vodstvo akcije že v naprej priporoča predvsem bližnjim AO/S, saj se bo le z vsemi potrebnimi podatki mogoče lotiti tudi nadaljnjih nalog: podrobnejših navodil za trening, spremljanje pripravljenosti itd.

Jerebika v kaninskem Škednju
Robi Črnilogar in Mavri Silvo (oba AO Idrija) sta 25. 4. v kanadskem Škednju preplezala smer Jerebika, ki je ocenjena s VI, A0, V, 200 m. Do luske je bila smer ponekod še mokra. Silvo in Robi sta bila letos verjetno prva, ki sta plezala v tem tehnično zahtevnem ostenju.

AO Kozjak v Kugelsteinu
Tudi kozjaški alpinisti pogosto obiskujejo Kugelstein v Avstriji. 23. 4. je Armand Polegek s Sašom Puhmejerjem preplezal smer Girandolen (VII, 100 m). Istega dne sta Drago Praprotnik in Viktor Hribar preplezala smer Z (VI-, 100 m).

Še ena PP v Vipavi
Rok Kovač (AAO) in Igor Jamnikar (AO Matica) sta 12. 4. v Vipavi opravila 1. PP smeri Think Pink. Gre za ploščo, ki se začne s previsom. Vstop v smer je kakih 20 m desno od Sive. Ocenila sta jo z VIII. Dan kasneje (13. 4.) je smer ponovil še Vlado Slamič (AO Nova Gorica). Vsi trije so smer preplezali z rdečo piko.

Alpinistično smučanje
Borut Črnivec je 18. 4. smučal s Stola (2236 m) v Karavankah. Z vrha je najprej smučal 100 m po vzhodnem grebenu, nato pa je zavil v izrazit žleb v severni steni, ki je že na avstrijski strani. 400 m dolgo smer je ocenil s S5/4, IV.

Marljivi člani novega AO
Člani pred kratkim ustanovljenega AO Železar iz Štor so 11. 4. obiskali Klemenčo peč v Logarski dolini. Polde Ferlician in Albin Simonič sta prosto ponovila kombinacijo smeri Friko - Mrtvaški pajek (VII). Aco Pepevnik, Rudi Podgoršek in Jože Zupanc - Fajfon pa so plezali Mrtvaškega pajka, vendar ga niso zmogli prosto (VI, A0). Naslednji dan sta Polde Felician in Albin Simonič opravila tretjo ponovitev Paranoika (VII-, A1, 200 m). Smer, ki so jo prvič splezali letos, je Polde Felician zmogel prosto v prvem poskusu in tako opravil njeno 1. PP. Tehnične detajle je ocenil s VII+. Tudi Simonič je vse raztežaje, razen zadnjega, ki ga je splezal z A0, zmogel prosto. Tega dne sta Aco Pepevnik in Jože Zupanc - Fajfon splezala Robček (V-/IV) in Sarti (VI-/VI). Menita, da je Robček za eno stopnjo težji, kot je označeno v vodniku (V-/IV). Sprašujeta se, ali ni prišlo pri tiskanju vodnika do tiskarske napake, ali pa so prvi plezalci smer res tako ocenili. Menita, da je smer prav tako težka kot Sarti, ki jo je prvo splezal in ocenil Franček Knez.
Teden dni kasneje so bili člani AO Železar Štore na Kleku. Opravili so 22 vzponov in to vse nad V. težavnostno stopnjo. Polde Felicijan in Albin Simonič sta prosto ponovila Žoharjev steber, Jugovzhodno smer, HPD 90 in Celjsko varijanto. Slednjo je prosto zmogel le Felicijan (1. PP, VII-). Dare Turnšek in Andrej Govedič sta prosto preplezala JV smer in Dragmanovo, zmogla pa sta tudi Tajanstveno. Aco Pepevnik in Jože Zupanc - Fajfon pa sta splezala Tajanstveno, Žoharjev steber, HPD 90 in Brankovo.

Tečaj za MV
Na Komni je bil pod vodstvom Franja Krpača vsakoletni tečaj za MV, prvi z uporabo video naprav. Eden izmed inštruktorjev je snemal vaje, zvečer pa so si tečajniki (vseh je bilo 20) ogledali, kaj so delali dobro in kaj napak.
Na letošnjem tečaju za vodenje v zimskih razmerah (poslej bo vedno šele sredi aprila) so imeli ture v več skupinah, in to kar vsak dan: na Mahavšček, Mali Bogatin, Tolminski Kuk, Podrto goro, Zeleni vrh, Čelo in Lanževico - Kal.

Odprava v Tien Šan
Organizacijo letošnje odprave v sovjetski Tien Šan je dobila KA PZ Hrvatske. Na razpis pa se je prijavilo kar 43 kandidatov.
Komisija za alpinizem PZH je 3. aprila upoštevala kvaliteto kandidatov in njihovo perspektivnost v ekspedicijskem smislu. Za vodjo so izbrali Darka Berljaka (Velebit, Zagreb), za člane pa Gorazda Barača (Mosor, Split), Zorana Bogdanoviča (dr. Stojanovič, Beograd), Nives Boršič (Velebit, Zagreb), Davorja Butkoviča (Zagreb - Matica), Borisa Čujiča (Velebit, Zagreb), Andreja Gradišnika (Ravne), Dragana Iliča (Treskavica, Sarajevo), Dareta Juhanta (Litija), Kresa Kučiniča (Zagreb - Matica), Radoslava Milojeviča (Jastrebac, Kruševac), Vlada Paušiča (Reka), Branka Puzaka (Zagreb - Matica), Eda Retelja (Mosor, Split) in Željka Rudana (Treskavica, Sarajevo). Predvideli pa so tudi že rezerve, saj bodo vse, ki do 10. maja ne bodo poslali potrebnih podatkov, predvsem pa vplačali akontacije (po 300.000 din), morali takoj črtati.

Celjani odpotovali v Karakorum
CELJE - V petek je odšla na pot celjska alpinistična odprava v Karakorum. Cilj odprave je nekaj več kot 6000 m visoka granitna igla Trango Tower in osemtisočak Broad Peak. V odpravi sodelujejo člani celjskega alpinističnega odseka Slavko Cankar, Smiljan Smodiš, Bojan Šrot, Dušan Glažar in zdravnik Zvezdan Pirtovšek, pridružil pa se jim bo še Franček Knez (AO Impol), ki bo odšel na pot z letalom v četrtek.
Trango Tower je glavni cilj odprave, na vrh te gore pa se naj bi povzpeli po še nepreplezani vzhodni steni. Približno 1500 m navpične stene bodo do dve tretjine opremili s stalnimi vrvmi, zadnji del stene pa naj bi osvojili v alpskem stilu.
Odprava se bo povzpela še na 8047 m visok Broad Peak. Gre za enega lažjih osemtisočakov, vendar pa je odprava dobila dovoljenje za sedaj še nepreplezani jugozahodni greben, zato jih tudi na tej gori ne čaka lahko delo.
Odprava je odpotovala v Pakistan s kombijem, tako da bodo prihranili pri prevozu. Sicer pa so člani sami zbrali potreben denar, pri opremi pa sta pomagala PZS in Kors iz Rogaške Slatine.

SREČKO ŠROT

Trdo plezanje v Himalaji pri vetru 100 km na uro
Slovensko - kamniško himalajsko odpravo na Lhotse Šar najbolj moti silovit veter - Za goro ima dovoljenje tudi francoska odprava

Tomo Česen, sodelavec alpinistične rubrike Dela in udeleženec slovensko -kamniške himalajske odprave na Lhotse Šar, nam je poslal dvoje pisem, v katerih podrobneje piše o delu odprave.
Baza, 29. III.
Iz Katmanduja smo v dveh skupinah odleteli v Luklo, od koder je do baznega tabora še šest dni. Težave z opremo so bile spet velike, čeprav smo jo poslali teden dni pred odhodom. Zato je Štremfelj ostal v Katmanduju in skupaj z opremo je prišel v bazo šele 10 dni za nami.
V bazni tabor pod Lhotse Šarom (8400 m) smo prišli 14. marca. Tu je nadmorska višina 5200. 17. marca je večina odšla na hrib. Pred steno se dviga skalna zapora, ki smo jo zaradi velikega števila stolpov imenovali Grad. Ni sicer večjih težav, vendar smo jo zaradi višinskih nosačev opremili z vrvmi, najvišja točka je 5850 m. Potem pa smo se spustili v sedlo pod steno (5800 m), kamor smo kasneje postavili tabor I. Z Bencetom sva še istega dne splezala nekako do višine 6000 m in do tja fiksirala vrv.
Po zelo vetrovnem vremenu smo v steno spet stopili 21. marca. Z Bencetom, Benkovičem in Karom smo opremili steno z vrvmi do 6250 m in se potem vrnili vse do baze. 24. marca je končno prišel Štremfelj s prepotrebno opremo. Naslednji dan smo z Bencetom, Benkovičem in Karom prespali v taboru I, kjer je bila še druga četverka (Gladek, Plevel, Prezelj, Nadvešnik). Naslednji dan smo napenjali naprej in na višini 6300 m našli dober prostor, varen pred vetrom, za tabor II, ki ga je postavila druga četverka. Sami smo opremljali steno naprej. Takoj nad T II je bilo nekaj časa precej strmega dela (65 stopinj in pretežno led) za tem pa nekoliko bolj položen, oster, snežni raz.
Vreme se je pokvarilo, spremljal nas je izredno močan veter, (100 km na uro). Z Bencetom in Karom smo v viharju dosegli 6700 m. Zmanjkalo nam je vrvi in obrnili smo.
27. marca so na T II odšli Štremfelj, Berčič in Šušteršič, naslednji dan pa po vrveh do zadnje dosežene točke. Od tam so napeli še okoli 250 m vrvi in se vrnili nazaj na dvojko in v bazo. Vreme zadnja dva dneva je izredno lepo, prej je v zgornjem delu stene pihal močan veter.
Jutri odideva v steno s Karom in upam, da bova ob ugodnem vremenu naslednji dan izplezala iz stene na zgornje snežišče (višina okoli 7200 m), ki vodi proti vrhu. Vsi smo zdravi.
Baza, 12. IV.
S Karom sva 30. marca odšla iz baze do T II (6300 m), kjer so se nama pridružili še Gladek in Nadvešnik ter dvoje šerp. Naslednjega dne smo odšli naprej, s Karom pa sva napela vrvi tja do višine 7000 m, do mesta, kjer smo pozneje postavili tabor III. Popoldansko slabo vreme nas je pregnalo iz stene, odšli smo vse do baze. Bence in Benkovič sta tisto noč prespala v majhnem šotoru na mestu, kjer je lani imela tabor III španska odprava. Že zjutraj ju je zajelo slabo vreme, tako da sta prišla le 50 m višje. Po dnevu premora se je nebo zvedrilo in sledilo je razmeroma lepo dvodnevno obdobje. Štremfelj, Nadvešnik in Šušteršič so tako v tem času napeli vrvi skoraj do roba stene, do začetka velike strehe, snežišča, ki vodi proti vrhu.
S Karom in Gladkom smo 6. aprila postavili veliki šotor tabora III (višina okoli 7000 m). S Silvom sva potem ostala v steni, naslednji dan pa splezala do roba. Vendar je že spet razsajal orkanski veter. Namero so dan kasneje uresničili Bence, Plevel in Prezelj. Rob stene na višini 7200 m. Fantje so odšli še malo višje, vse tja do višine 7300 m.
Benkovič, Berčič in Grilc so 8. aprila odšli do dvojke z namenom, da odnesejo naprej opremo za tabor IV, vendar se je vreme čez noč popolnoma spremenilo. V bazi je zapadlo 20 cm snega, na hribu pa še mnogo več, tako da so morali vso noč odmetavati sneg, ki je zasipal šotore. Čez dan je začel pihati še veter, ki je največja ovira. Zdaj smo že četrti dan vsi priklenjeni v bazi, saj po steni in okoli vrha razsaja močan veter. Za danes so meteorologi napovedali veter na 5000 m - v bazi: 80 km na uro, temperatura -11 stopinj Celzija, veter na 7000 m: 120 km na uro, -25 stopinj Celzija.
Včeraj popoldne sta prišla tudi predstavnika francoske vojaške odprave, ki ima prav tako dovoljenje za Lhotse Šar, menda pa nimajo točno določene smeri. Hočejo plezati po naši smeri in predlagali so celo, da bi se združili. Seveda o tem ni hotel nihče ničesar slišati, saj smo splezali že celo steno in v njej napeli vrvi. V Katmandu smo poslali zahtevo, naj si izberejo svojo smer. Torej bo vse skupaj še zanimivo. Upamo le, da se bo veter umiril, kajti v takšnem kot je sedaj, se ne moremo niti premakniti. Vsi smo zdravi.

TOMO ČESEN

  04.05.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti