Slovenec (1902): Pri zgradbi bohinjske železnice je mnogo dvomljivih elementov, vsled katerih je pot preko Bače jako nevarna.
Nedavno je tolpa neznanih tujcev napadla fante, ki so nesli preko Bače 60.000 kron. Fantje so napadalce odpodili. Enaki slučaji so se večkrat pripetili, in včasih se je vnel že precej hud boj med to sodrgo, ki se skriva po takih samotnih krajih in napada potujoče ljudi, zahtevajoč od njih denarja. Vsled tega so tudi vedno v skrbeh, ako kdo hoče iti peš čez Bačo. Nedavno je hotel iti čez ta hrib neki višji deželnosodni svetnik v pokoju, star že okoli sedemdeset let. Na Podbrdu so mu sicer branili, da je ta prehod zelo nevaren in strm ter da naj se brez spremstva nikar ne podaja na pot. Mož ni ubogal dobrih svetov in je na vsak način hotel premeriti Bačo.
V Bohinjsko Bistrico dospevši se je v neki gostilni nekoliko okrepčal in naročil nekemu fantu, naj mu preskrbi sedež na pošti, ki pelje iz Bohinjske Bistrice na Bled. Dal je dotičnemu fantu celo denar za vožni listek. A še predno je odšla pošta iz Boh. Bistrice, se je ta pogumni potovalec vsedel na ravno došli voz, ki je imel peljati v Lesce in odpeljal se je. Med tem časom pa dobi županstvo na Bohinjski Bistrici iz Podbrda brzojavko, v kateri se povprašuje, je li ta in ta gospod srečno prišel čez Bačo. Večkrat se je namreč že pripetilo, da je kdo zgrešil pot, se ponesrečil in so ubil, ali pa da so ga napadli in oropali, kakor že prej omenjeno.
Županstvo je takoj potrebno ukrenilo in pozvedovalo za njim po vseh gostilnah in sploh povsod, kjer bi se mogel muditi. A vse zaman. Tega človeka ni nihče dobil v Bohinjski Bistrici. Zopet so romale brzojavke iz Bohinjske Bistrice na Podbrdo in nazaj.
Sedaj je županstvo na Bohinjski Bistrici brzojavilo županstvu v Lescah, je-li se morda ne mudi v Lescah tak in tak gospod. In glejte čudo! Županstvo v Lescah je, misleč, da ima opraviti s kakim nevarnim človekom, hitro pozvedovalo po vseh gostilnah in slednjič našlo sličnega moža na leškem kolodvoru, ki je ravno čakal na bližnji vlak. Orožnik je nedolžnemu možu ukazal, naj se izkaže, kdo da je. A ker slednji, najbrž v silni zadregi, da se mu more pripetiti kaj takega, brskal in brskal po svojem kovčegu, ni mogel ničesar niti svoje posetnice najti. Orožnik, izpolnjuje svojo strogo dolžnost in v nadi, da ima opraviti s kakim sumljivim človekom, mu veli, naj toliko časa počaka v njegovem spremstvu, da se izkaže njegova oseba. Šele, ko so drugo jutro brzojavno vprašali županstvo v Bohinjski Bistrici, kdo da je ta človek, mu je ono odgovorilo v Lesce, da je c. kr. Deželnosodni svetnik v pokoju, ki je šel brez vodnika čez Bačo. Tedaj še-le so ga izpustili. Revež je moral tako čakati celih 24 ur v Lescah, seveda je deloma tudi sam nekoliko kriv temu.
Slovenec, 9. december 1902