Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 22.04.1996

22.04.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I.K.

 

ponedeljek, 22. april 1996, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 4229

Delo, Šport: ... Alpinistično-smučarska odprava Everest '96

V hotelu Thorong Peak, kjer v Katmanduju običajno bivajo naši alpinisti, je bila tokrat povsem »jugoslovanska zasedba«. Ob naši smučarsko-alpinistični odpravi Everest '96, v kateri je bil poleg Slovencev tudi Hrvat, so bili še srbski alpinisti in pred tem črnogorski, ki so se namerili na Everest prek Južnega sedla, iz Nepala.
Naša odprava je v soboto zapustila Katmandu in se napotila v Tibet, na severno stran Everesta. Z njimi je pet izkušenih šerp: sirdar je nam že dobro znani Pemba Norbu, ob njem pa so še Tek Bahadur Tamang, Pasang Nuri Sherpa, Ang Dava Tamang in Indare Gurung. Za kuhinjo pa bosta skrbela Bitendra Tamang in Nir Kadži Tamang.

(F. S.)

Za Singalilo še Siniolču
Jan Kielkowski neumorno nadaljuje z izdajanjem svojih vodničkov, ki jim ni para. V seriji Monografija alpinistyczna s podnaslovom Przewodnik alpinistyczny, ki zadnja leta izhaja v poljskem jeziku, je izšel že 39. zvezek: Singalila Range 3. Ob skupinah Čo Oju, Pumori-Taboče, Mount Everest, Ama Dablam & Hinku, Čamlang-Baruntse, Makalu, Džongsang, Kangčendzenga in Singalila ter karakorumskih območjih Zahodni, Severni in Vzhodni Baltoro, je predstavil že kompletno južnoameriško Cordillero Huavhuash in seveda tudi poljske gore. Naslednji bo na vrsti prvi zvezek za himalajsko območje Siniolču.

(F. S.)

Paklenica vabi
Lani jeseni so Hrvati spet odprli kanjon Paklenice, ki je bil pred razpadom Jugoslavije priljubljeno prvomajsko zbirališče alpinistov. Omeniti velja, da je za plezanje odprt le kanjon Velike Paklenice, Mala Paklenica pa je zaradi naravovarstvenih razlogov zaprta!
Vse kaže, da bo letošnje prvomajske počitnice marsikateri slovenski alpinist spet preživel v Paklenici. Andrej Grmovšek (T.E.R.R.A. Šport) pa je tam plezal že za velikonočne praznike. Z Zagrebčanom Darkom Dularjem sta preplezala Kačo (VI) in tehnično smer Spomin (A2). Slednja je svoj čas štela za najtežjo tehnično smer v Jugoslaviji, sedaj pa je po številnih ponovitvah že precej opremljena.

(M. P.)

Ledinski slapovi
Spodnji in Zgornji Ledinski slap so preplezali Damjan Karničnik-Sandi Vavpotič in Klemen Brenk-Igor Kopše. Samo Spodnjega so ponovili Boris Lorenčič-Armand Polegek, Vlado Fras-Stane Razdevšek, Miha Marenče-Andrej Prinčič in Igor Mlinar- Janez Velikanje.

(M. P.)

Alpinistično-padalska odprava
Silvo Babič in Špela Hleb sta dva meseca in pol letošnje zime preživela v Argentini in Čilu. Za aklimatizacijo sta se povzpela na vulkan San Jose (5880 m), nato pa sta odšla pod južno steno Aconcague. Zaradi nevarnosti plazov sta se odpovedala vzponu po Francoski smeri in prečila pod goro do Poljskega ledenika. Tam sta morala zaradi hude nevihte obrniti na višini 5900 metrov. Na koncu sta se poskušala povzpeti na Aconcaguo še po normalnem pristopu, vendar pa se je poskus zaradi slabega vremena končal 6600 metrov visoko. Drugi del odprave sta preživela v Čilu, kjer sta opravila veliko poletov z jadralni padalom. Odpravo so podprli Rogaška, STTC, Modea, Gradiš, Arkus in Alp šport.

(M. P.)

Zlate vode
Lojze Budkovič, Franc Ferjan in Andrej Pikon so v zgornjem delu Komarče preplezali nov slap Zlate vode (5, 100 m, 3 h). Do njega so prišli po poti čez Komarčo, 100 metrov pod robom pa so prečili do grape, v katero se steka Zlata voda. Čeprav slap ob deževjih pada čez celo Komarčo, je bilo tokrat zamrznjenih le zgornjih 100 metrov.

(M. P.)

Nov slap v Koritnici
Peter Štefančič je sam preplezal Predelico in Strmec v Koritnici, nato pa nadaljeval po široki grapi nad Strmecom, zavil v njen levi krak ter v vršni steni Rušje glave preplezal še nov slap (4,120 m).

(M. P.)

Žila
V prvi grapi levo od slapu Tisa so Matevž Gradišek, Gregor Kresal, Primož Kunaver, Iztok Lemajič, Luka Logar in Uroš Samec preplezali lep, dva raztežaja dolg slap (1. R 60-70°, 2. R 90°). O morebitnih predhodnikih niso imeli podatkov, vendar pa so na vrhu so našli star klin z zanko. Čeprav se grapa nadaljuje še visoko v Loško steno, so se raje lotili strme sveče (5+, 40 m) v desni steni grape. Ker to steno domačini imenujejo Žila, so se odločili, da tako imenujejo tudi svečo.

(M. P)

Karbulnik
Nad vasjo Na Skali v Trenti je 20 metrov visoka skalna pregrada, čez katero pozimi zamrzne več navpičnih ledenih slapov. Prvi je na tem področju, ki ga domačini imenujejo Karbulnik, plezal Miha Kajzelj. Pred leti je s Silvom Metelkom preplezal Nikoli več plezani slap (60-70°, 100 m), z Igorjem Vrtačnikom pa Predrznost (75-90°, skala VI, 25 m). Letos sta Matevž Gradišek in Miha Kajzelj preplezala še Tasmanskega vraga (5+, 25 m), Grega Kresal pa Svečo opotečo (5,18 m).

(M. P.)

Spusti v Karavankah
V stenah in pobočjih nad Zelenico je veliko zanimivih ciljev za ekstremne smučarje. Peter Ramuš je sam presmučal JV greben Vrtače, nato pa še Desno grapo v isti gori. Kopen skok v spodnjem delu je obsmučal po desni (S5). Isti dan je smučal še z vrha Zelenjaka (2024 m). Spust (morda prvi?) je bil kratek, a strm (IV-, S5-).
Iztok Tomazin je opravil 1. ponovitev smučarske smeri, ki poteka z Velikega vrha v območju normalne poti na Hajneževo sedlo (V+, mesta S6, 400 m). Spodnji del je bil mestoma že kopen.
Tomazin je opravil še dva nova spusta v območju SV grebena (letna ocena III/I-II) Vrtače. Viharček (V+, 2 mesti S6, 300 m) poteka najprej po grebenu, potem pa po vesinah in žlebovih desno ob njem. 8 metrov skozi ozek žleb je moral preplezati, vse ostalo pa je presmučal. Sapa (V, 300 m) pa poteka po žlebovih tik levo ob SV grebenu. Ker mu je po dveh novih smereh zmanjkalo boljših idej, je dan zaključil s spustom z vrha Palca .

(J.V.)

Vetrnica
Tomi Pilipovič je presmučal Butinarjevo in Pripravniško grapo v Mali Mojstrovki ter Skrito grapo v Robičju. Slabih 200 metrov levo od Skrite grape je v močnem vetru presmučal še novo smer Vetrnica. Najtežji odsek smeri je ocenil S4+/S5-, ostalo pa je bilo precej lažje.

(M. P.)

Smučali z vrha Jalovca
Rajko Lotrič, Mitja Peternel in Iztok Tomazin so konec marca smučali z vrha Jalovca. Prvi del spusta so opravili v območju poti na Špičko, nato pa zavili skozi Jalovčev ozebnik. Ocena spusta je V, višinska razlika pa 750 metrov. Tomazin se je takoj zatem povzpel še na Veliki Ozebnik in smučal še z njega (V-) skozi Jalovčev ozebnik v Tamar.

(M. P.)

Mišja peč: dober začetek športno-plezalne sezone
Franc Jensterle in Uroš Perko dosegla zgornjo 10. stopnjo - Uspehi so rezultat zimskega treninga

Pozimi imajo športni plezalci mrtvo sezono, saj nimajo tekmovanj, pa tudi v naravnih plezališčih razmere marsikdaj niso najbolj ugodne. Običajno jo izkoristijo za priprave na novo sezono in trdo trenirajo na umetnih stenah. Tudi letos so se rezultati pokazali že v prvem obdobju lepega vremena.
Franc Jensterle (AO Žiri) je 12. aprila preplezal svojo do sedaj najvišje ocenjeno smer - Missing Link v Mišji peči. Ocena te 13 metrov dolge smeri je 8b+, oziroma X+, če jo prevedemo v UIAA lestvico. Jensterle je že lani naštudiral vse gibe, potem pa se s smerjo 5 mesecev ni ukvarjal. Letos pomladi mu je vzpon uspel v petem poskusu.
Povedal je, da gre za močno previsno smer, ki predstavlja predvsem vzdržljivosten problem. Oprimki so za tako težko smer relativno veliki, vendar pa posamezni gibi zahtevajo zelo veliko moči.
Svoj najboljši vzpon do sedaj je opravil tudi Uroš Perko (AO Kamnik). V Mišji peči je 10. aprila preplezal Chiquito (8b+). To je šele četrta ponovitev te 32 m dolge smeri, ki se konča prav na vrhu stene. Spodnji del smeri predstavlja vzdržljivosten problem, pod vrhom pa čaka plezalca še deset zelo težkih gibov. Perko je za Chiquito porabil deset dni.
Sredi marca je Perko v drugem poskusu preplezal tudi smer Fantastic Voyage (7c+/8a) v Babni. Po njegovem mnenju bi oceno lahko zvišali na 8a. To bi bilo še posebej pomembno za Aljošo Groma, ki je lani to smer preplezal na pogled.
Andrej Grmovšek je v Mišji peči z rdečo piko preplezal Strta srca (8a+ oz. X-), na pogled pa Nikito (7b+).

(M.P.)

So naši alpinisti že v steni Ama Dablama?
LJUBLJANA, 22. aprila - Vodja tričlanske slovenske odprave na Ama Dablam Vanja Furlan je v sporočilu, ki ga je poslal iz Nepala, povedal da zaenkrat poteka vse po načrtih. V Katmanduju so zelo hitro opravili vse formalnosti in pripravili tovore, tako da so že 4. aprila s helikopterjem odleteli v Luklo. V gorah so si manjše prebavne težave, ki so se jih lotile v Katmanduju, hitro pozdravili. 7. aprila so prišli v Tjangboče, kjer so od prejeli blagoslov od vrhovnega lame. Čeprav so izgubili dva dni, ker niso takoj dobili jakov za prenos tovorov do baze, so bazo postavili 10. aprila, ko je bilo tudi poslano sporočilo.
Stena, ki se je nameravajo lotiti, je zelo kopna, kar je za čas tudi običajno. Zato ostajajo pri prvotnem načrtu, to je vzpon v alpskem stilu. Na hrib bosta odšla Vanja Furlan in Tomaž Humar, Zvonko Požgaj pa bo v bazi skrbel za zvezo in jima pomagal pri iskanju najboljših prehodov. Aklimatizacijo nameravajo opraviti od 12. do 14. aprila na Imjatseju (6187 m), nato si bodo vzeli 3 dni počitka. Če je potekalo vse po načrtih, sta Furlan in Humar 18. aprila vstopila v steno. Za vzpon načrtujeta 3 do 5 dni plezanja, za sestop pa še dan ali dva. Torej sta morda prav te dni nekje okrog vrha!
Odpravo so podprli Servis Debevc Mengeš, Jata, MK Žalec, Mobitel, Krka, Vodnogosp. podj. Novo Mesto, Mestna občina Novo Mesto, Telekom, Banka Domžale, Napredek, Dolenjski list, Alpin Kogelnik, Berghaus, Intereuropa, SKB Kamnik, Hidrotehnik, Kalcit, Mercator Grmada, AO Kamnik in KOTG.

(M. P.)


Kamniški alpinisti v zaledenelih slapovih (I.)
V Franciji so se podirale klasične ledne smeri, v Švici po letu 1920 niso imeli tako toplega vremena. Razmere v centralnih Alpah so bile zanič. Pri nas v Sloveniji pa že deset let nismo imeli tako dobrih razmer v slapovih kot letos. Ja, tudi po slapovih se pleza, seveda po zaledenelih. Kamničani smo jih to zimo preplezali preko devetdeset. Tako kot smeri v hribih se tudi slapovi ocenjujejo z težavnostno lestvico od štiri do sedem. Pri nas najtežje preplezan slap ČEDCA na Jezerskem je ocenjen s 7-. Kamničani smo plezali slapove ocenjene do 6+, kar pomeni že težko plezarijo. Za plezanje v slapovih je potrebna tudi posebna oprema, kot so dereze, plastični čevlji, dva cepina, vrv, pas, ledni vijaki (kline) in ostali manjši pripomočki. Ocena slapu je odvisna predvsem od kakovosti in naklonine ledu - slapu. Trd in hkrati krušljiv led je zelo težko plezati in tudi varovanje v takem slapu je slabo. Zato je nujen del opreme tudi čelada. Če pa je slap mehak in moker, je plezanje pravi užitek. Seveda pa ledne sme biti premehak, ker se lahko slap poruši. Padec z vso opremo, ki jo imaš na sebi, pa je lahko usoden.
Najboljši slapovi so v Logarski dolini, kjer jih je tudi največ, sledi ji dolina Tamar, Jezersko, Loška stena, Prisojnik in seveda tudi v Kamniški Bistrici jih imamo kar nekaj.
V Logarski dolini smo plezali slapove do 6+ stopnje. Slap z imenom ČAŠA 6/6+, kot najtežji slap v dolini, sta prva ponovila Luke Evans in Klemen Mali. Luke, Klemnov prijatelj, prihaja iz Minnesote, v ZDA. V Sloveniji je ostal en mesec, kjer sta s Klemenom plezala predvsem v hribih. Slap sta ponovila v navezi tudi Marko Prezelj in Robi Poličnik, Tomaž Humar pa je slap splezal kar sam - solo ponovitev. SULICO 5/6 sta ponovili navezi M. Prezelj - R. Poličnik in T. Humar - Damjan Kočar. GAJSTNI SLAP 5+/6 sta splezala T. Humar - D. Kočar in M. Prezelj - R. Poličnik. DOMAČI SLAP 5 je Tomaž Humar splezal s prijatelji s štajerskega konca. Naredili so prvo ponovitev tega slapu.
Splezani so bili tudi skoraj vsi lažji slapovi v dolini. Slap PALENK so plezali Primož Brišnik - Rado Nadvešnik in Matej Humar - Aleš Sluga. Slap so plezali tudi tečajniki alpinistične šole. DESNI IN CENTRALNI IVOVEC so plezali M. Humar - A. Sluga, Aleš Holc - Matej Mošnik in Primož Brišnik. KRISTAL sta plezala A. Holc -M. Mošnik, SLAP POD TUNELOM pa M. Humar - A. Sluga.
(nadaljevanje prihodnjič) KLEMEN MALI

Kamniški občan, 28. 4. 96
 

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker