Delo, Šport: ... Novi ledeni slapovi v Julijskih Alpah 96
Podgornik in Šerbec preplezala težek slap v Italiji - Desno od Luciferja preplezali ledno smer s skalnimi odstavki
V Martuljku, Trenti in dolini Reklanice so alpinisti preplezali nove slapove. Poleg dobre psihofizične pripravljenosti so za to potrebovali tudi zelo dobre razmere, ki so nastale minulo zimo. Vprašanje je, kdaj bodo omenjeni slapovi spet zamrznili!
Darko Podgornik in Jože Šerbec sta na italijanski strani meje, v dolini Reklanice pod Nevejskim sedlom, preplezala težek slap. Sestavljen je iz treh strmih skokov. Najtežji je drugi, ki se začne s 15 do 20 metrov visoko svečo. Resne plezarije je za 190 višinskih metrov (5 raztežajev), med prvim in drugim skokom pa je še za 60 višinskih metrov lažjega sveta. Čeprav je slap viden že s ceste, nimata podatkov o predhodnih vzponih. Morda je slap šele prvič v celoti zamrznil. Če sta res opravila prvi vzpon, predlagata ime Rio della Bottiglia (6). Podgornik pravi, da je bil to njegov najtežji ledni vzpon v pravkar minuli sezoni.
Desno od Luciferja, ki sodi med najpogosteje plezane ledene slapove pri nas, so se letos naredile ledene vesine in sveče, ki jih je prekinjala velika streha. Matevž Gradišek, Grega Kresal in Iztok Lemajič so tu čez potegnili novo smer Angel. Najtežje je bilo v drugem raztežaju, kjer se jim je v orglastih svečah pod streho podrlo zelo veliko ledu. Čez streho so splezali s pomočjo tehnike (A2), na koncu previsa pa so spet prestopili v led.
Sredi prečke po požlejenih ploščah v tretjem raztežaju jih je ujela noč, zato so sestopili. V najtežjem delu drugega raztežaja so pustili vrv. Čez dva dni so se vrnili, še enkrat splezali prvi raztežaj in s pomočjo fiksne vrvi prišli čez drugega. Zadnji, tretji raztežaj so zaključili na polici vrh nevarne sveče. Sestopili so s spusti po vrvi. Novo smer so posvetili Stanetu Belaku-Šraufu in jo ocenili 6, M, A2. Visoka je 90 metrov, skupaj pa so za vzpon porabili 9 ur. Črka M v oceni pomeni, da je potrebno plezati tudi kombinacijo skale in ledu. Nove kanadske ocene za ledne smeri se tudi pri nas počasi uveljavljajo, vendar bo verjetno potrebno še nekaj časa, da se zares udomačijo.
Jože Makuc in Silvom Mavrijem sta preplezala zahteven prvenstven slap pod Kriškimi podi in ga poimenovala Pod Šplevto (6, 100 m). Prvo ponovitev sta opravila Marko Čar in Peter Mežnar in predlagala oceno 5+. Slap sta preplezala popoldne po ponovitvi Sladko grenkih sanj v Kanceljnih. Ker jima je ostalo še dovolj moči in časa, sta dan zaključila s prvenstvenim vzponom prek Zgornjega slapu pod Šplevto (6-/6,90 m). Sveča v Zgornjem slapu je bila mestoma tako ozka, da se ni dalo zapičiti obeh lednih orodij v isti višini.
MIHA PETERNEL
Gore in ljudje
Prvi del oddaje bo namenjen nesrečam, še posebno tistim, ki se pozimi v gorah primerijo zaradi snežnih plazov. V oddaji bo o nesrečah na svoj način razmišljal lanskoletni Bloudkov nagrajenec ing. Pavle Šegula, ki je bil dolgoletni načelnik podkomisije za snežne plazove pri PZS in je prav gorniškim nesrečam posvetil tako rekoč svoje življenjsko delo. Gledalci bodo lahko spoznali delo te komisije, ki združuje domače strokovnjake za plazove, povezana pa je tudi s podobnimi službami v tujini. Ekipa oddaje je bila poleg pri največji iskalni akciji v zgodovini slovenske gorske reševalne službe, ki pa je žal ostala brez uspeha - Mojstrovka, gora, ki je tudi pozimi cilj mnogih obiskovalcev, je konec lanskega leta terjala življenji dveh vrhunskih alpinistov ...
Druga polovica oddaje pa bo namenjena nenavadnemu potepanju po sila skrivnostnih gorah - po gorovju Tassili v saharskem delu Alžirije. Francoski filmski ustvarjalec Gauthier Flauder, ki se je tja odpravil v filmsko kamero, je ustvaril nenavadno pripoved o gorovju, ki je pravzaprav največji arheološki muzej na svetu. Tako kot ing. Šegula tudi on razmišlja o tem, kako minljiv je pravzaprav človek v primerjavi s skalnimi velikani ... (8.4.96)
Odpravi Everest in Ama Dablam
Obe odpravi sta srečno pristali v Katmanduju in tudi prtljaga je že zunaj carine. Moštvo Everest bo od 6. do 14. aprila na aklimatizaciji v Kumbuju, potem bo do 20. aprila v Katmanduju pripravljalo tovore, od 2. maja naprej pa bo v Tibetu na severnih pobočjih Everesta. Najugodnejši čas za goro bo sredi maja. Snega je veliko, zato bodo razmere za smučanje verjetno ugodne.
Odprava finančno še vedno ni pokrita, še vedno se da kupiti nalepke za 200,00 SIT in naročiti pozdrave iz Himalaje za 800,00 SIT
(T. Š.)
Alpinistična šola
Alpinistična šola AO Litostroj se bo začela v četrtek 11. aprila na Turncu pod Šmarno goro. Zbor kandidatov bo ob 17. uri pri gostilni Kovač. Informacije pri Robertu Držanu (tel. (061) 455 - 904).
(M. P.)
Predstavitev opreme
Na PZS bo danes, 9. aprila predstavitev posezonske razprodaje opreme podjetja Patagonija (cca 50 % popust). Inforamcije pri Meti Vukič (061 312-553)
(M. P.)
Dve predavanji
Dušan Košir bo imel v sredo 10. aprila ob 18. uri v predavalnici Doma Društva upokojencev Trbovlje (Ul. 1. junija 16) predavanje z naslovom Po poteh starih Inkov v perujskih Andih. V Rokodelskem domu v Šentvidu pa bo v petek 12. aprila predavanje, na katerem bosta Andrej Gaspari in Dušan Polenik predstavila svoja doživetja na alpinističnih odpravah v Himalajo in Tien Šan.
(M. P)
50 zavarovanih plezalnih poti
Založba Sidarta (ima nov naslov: Cesta 24. junija 23, 1000 Ljubljana, tel. 161-34-73) je že začela sprejemati prednaročila za vodnik dr. Andreja Mašere »50 zavarovanih plezalnih poti«. Opisi zajemajo gorski svet od blage, prijazne Raduhe, do divje, prepadne Strme peči nad Dunjo v Zahodnih Julijcih. Kdo bo vodnik naročil do konca aprila ga bo dobil za 3290 SIT (plačati je mogoče celo v dveh obrokih), v prosti prodaji pa bo 20% dražji.
(F. S.)
Tečaj športnega plezanja
Tečaj športnega plezanja ŠPO Radovljica se bo začel 11. aprila ob 19. uri v prostorih trgovine s plezalno opremo G- sport pri železniški in avtobusni postaji v Lescah. Vabljeni vsi starejši od 14 let!
(M.P.)
Slovenci uspešni v Zagrebu
V soboto 30. marca je bilo v Zagrebu tekmovanje v prostem plezanju Art Rock '96. Stena je bila postavljena na Zagrebškem velesejmu, tako da je tekmovanje spremljalo veliko gledalcev. Nastopilo je 12 slovenskih in 4 hrvaški plezalci. Na prva štiri mesta so se uvrstili naši plezalci: 1. Franc Jensterle, 2. Aleš Strojan, 3. David Stepanjan, 4. Uroš Perko (vsi Slo), 5. Marko Rozman (Hrv).
(M.P.)
Turni smuk prestavljen
Zaradi velikih količin novega snega je turni smuk z Rodice prestavljen z 8. na 13. april.
(M. P.)
Hrvaška odprava na Grenland
Letošnja hrvaška alpinistična odprava na Grenland naj bi bila na poti od 20. julija do 20. avgusta. Vodja je Darko Dular, član Univerzuma iz Varaždina, čeprav Zagrebčan, kot je tudi Boris Čulič (Art Rock). Tretji je Vladimir Paušič z Reke, član Glas Istre, četrti pa je Slovenec - Andrej Grmovšek iz Maribora. Njihov cilj je Južni Grenland, ki je lažje (s čolni, ne le s helikopterji) dostopen in je postal znan zlasti po vzponih Alberta in Glowacza. Cilj je še neosvojeni vrh s steno visoko med 800 in 1000 m (takih je tam še precej!). Uradni organizator odprave je Planinarski savez Zagreba, sponzor pa Mea iz Varaždina.
(F. S.)
Zeleni slapovi
Zeleni slapovi (III - IV, 5 - 6, brez izstopne sveče pa morda samo 5, 400 m) v Loški steni marsikatero zimo sploh ne zamrznejo. Letos pa so bile tudi v tej smeri razmere zelo dobre, tako da je bila v njih že kar gneča. Preplezale so jih naveze Aljaž Anderle-Klemen Premrl, Silvo Babič-Špela Hleb, Robert Poličnik-Marko Prezelj, Tomaž Humar-Franc Vetorazzi, Mirko Kranjc-Andrej Štremfelj, Mauro Florit-Erik Švab, Miha Marenče-Tomaž Strupi, Zlatko Koren-Peter Štefančič. Iztok Ipavec-Matic Jošt in Marko Čar-Peter Mežnar.
Čar in Mežnar sta med dostopom preplezala prvenstven slap Kandela v Skokičih (6/6+, 50 m), ki je pravzaprav najnižji slap v sistemu Zelenih slapov. Takoj za njima sta slap preplezala Marko Prezelj in Robert Poličnik, nekaj dni kasneje pa še Matevž Gradišek, Gregor Kresal in Uroš Samec.
Prva plezalca Kandele sta med sestopom z Zelenih slapov preplezala še en nov slap. Zelenček (5, en raztežaj) stoji 150 metrov levo od zgornjega dela Zelenih slapov.
(M. P.)
Slapovi v Logarski dolini
Dušan Košir in Renata Mezeg sta 25. 2. opravila drugo ponovitev Domačega slapu. O ostalih ponovitvah tega slapu smo že poročali. Tomaž Humar, ki je Grudnikom in Pavlicem opravil prvo ponovitev tega slapu, predlaga zanj oceno 5-6 namesto originalne 5-.
Tomaž Humar je opravil drugo, Janez Jeglič pa tretjo solo ponovitev Čaše (6/6+) v pobočju Stržovca (Strelovca?) nad Logarsko dolino. Ta slap so preplezali še Primož Bečan-Janez Cerar, Dušan Debelak-Irena Turnšek-Tomaž Žerovnik, Benjamin Eržen-Silvo Mavri, Boris Lorenčič-Armand Polegek, Damjan Karničnik-Sandi Vaupotič in Andrej Markovič-David Pehnec-Pavel Radež. Hrvata Boris Čujič in Darko Dular sta v enem dnevu preplezala Čašo in Sulico. Dular je z Žarkom Kaličaninom ponovil tudi Svečo. Matevž Gradišek in Albin Simonič sta poleg Čaše in Sulice preplezala še Svečo, Gradišek pa je z Gašperjem Eiseltom ponovi še Filistrsko svečo.
(M. P.)
Na Aconcagui
Najvišji vrh obeh Amerik si je letos izbrala za cilj tudi 14-članska odprava iz Mojstrane. Na vrh (6990 m) sta 30. januarja v idealnih razmerah prišla Rajko Lotrič in Tonček Urbas. Le dan kasneje se je vreme močno poslabšalo in pristop na sicer tehnično nezahtevno goro se je močno otežil. Tega dne je na vrh prišel Mitja Peternel, ki je na povratku ozebel v desno roko, Izidor Kofler pa je obrnil na višini 6300 metrov.
(M. P.)
Rally Pizzo Scalino
Predzadnji alpinistično smučarski rally za letošnji Alpski pokal so priredili Italijani v bližini Lanzade pri Sondriu. Bil je eden najtežjih do sedaj, saj je bilo vseh vzponov za 1800 m, časovna meja pa je bila 6 ur. Zelo dolg je bil šprint, v katerem je bilo treba premagati višinsko razliko 250 m, zmagovalca pa sta za to disciplino porabila vsega 13 minut in 18 sekund. Posebno naporen je bil veleslalom, saj je tekmovalce oviral globok in skorjast sneg. Na omenjenem rallyju so nastopili vsi najboljši evropski tekmovalci, med njimi tudi štiri slovenske naveze. Zmagala sta aktualna italijanska prvaka, naša najboljša pa sta bila spet Luka in Drejc Karničar na 11. mestu, sledila sta jima Rado Markič in Ido Karničar na 21. mestu, Milan Šenk in Tone Karničar pa sta bila 27. Poleg omenjenih Jezerjanov, ki so stalni gostje na tovrstnih tekmovanjih, sta na tem tekmovanju nastopila še Marko Lihteneker in Grega Justin iz Velenja, ki sta zasedla 32. mesto med 53 navezami.
(U.G.)
V Loški steni
Zlatko Koren in Peter Štefančič sta v pobočjih Loške stene preplezala nov slap (4, 130 m). Slap stoji nasproti odcepa za Možnico, na desni strani široke grape. Do njega sta hodila 1 uro. Ker se konča v skalni steni, sta se zgornjih 30 m spustila po vrvi, nato pa sta sestopala po rampah in policah. Špela Hleb in Primož Trop sta verjetno preplezala nov slap (4) nekje levo od Postmodernizma. V drugem raztežaju sta preplezala desni krak, ki je daljši in težji. Z vrha sta se po vrvi spustila v grapo, ki je nadaljevanje levega kraka ter po njej in spodnjem delu slapu splezala nazaj do vznožja.
Lukežev led (4-5) v istem ostenju je sam preplezal Silvo Babič. Ta slap je bil letošnjo zimo ponovljen vsaj še desetkrat.
(M. P.)
Everest je močno zaželen
Ob Slovenian Ski Expedition '96 kot je v tujini imenovana naša odprava, ki je že krenila na pot, sena Everest odpravlja naš rojak Roman Benet izpod Ponc onkraj meje. Z italijansko odpravo načrtuje zanimivo prečenje najvišjega vrha sveta: Tibet-Nepal-Tibet.
Črnogorska odprava na Everest pa je že v Nepalu. Toda: KA Srbije se je povsem distancirala od nje, novoustanovljena Komisija za alpinizem in ekspedicije PZ Jugoslavije, ki jo vodi Milenko Savič, pa ji tudi ni dala soglasja, da bi bila »jugoslovanska«, čeprav so del denarja vendarle dobili iz zveznih fondov. V odpravi, ki jo vodi Rako Nikčevič (52, diplomat), je 6 alpinističnih pripravnikov (da dobe izkušnje!), 8 alpinistov iz Nikšiča in 1 iz Cetinja ter dva radioamaterja iz Beograda; skupno torej 18. Poročajo, da imajo odlično opremo in dovoljenje za Zahodni greben; upajo pa, da si nekako le izbore vzpon po Klasični smeri.
KA Srbije je za 100-letnico planinstva v Srbiji pripravila projekt, ki vključuje tudi nekaj himalajskih odprav. Spomladi bo odšla ena skupina v Kumbu, jeseni je na vrsti Čo Oju, leta 2001 pa - Everest. V Nišu pa deluje Safari Club, ki je očitno zelo uspešen. Lani so poizvedovalno odpravo za Čo Oju v Nepalu reorganizirali v odpravo na Anapurno 2, ki pa ni uspela. Himalajo pa bodo raziskovali tudi to spomlad.
Očitno še najbolj realen pa je načrt, ki so se ga lotili v Zagrebu. Odprava organizirana podobno kot lanskoletna na Čo Oju, bo od 21. marca na poti do 10. junija 1997, imela bo od 15 do 20 članov, vzpon na Everest pa načrtujejo iz Tibeta. Predvidena smer bi bila v precejšnji meri prvenstvena, če ne bo šlo, bo potekal vzpon v območju Kitajske smeri. Ocena stroškov je ugodna: na osebo 7000 dolarjev. Vodja odprave Darko Berljak računa, da bi se odprave lahko udeležilo tudi nekaj slovenskih alpinistov.
FRANCI SAVENC