Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 01.04.1996

01.04.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I.K.

 

ponedeljek, 1. april 1996, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1759

Delo, Šport: ... Drzni vzponi alpinistov v navpičnih ledenih svečah

Letos odlične razmere za ledne vzpone - Dve novi smeri pod Bavhom - Direkten izstop iz Tise - V najtežjih slapovih je varovanje običajno slabo
Razmer, kakršne so letos nastale v ledenih slapovih nad dolino Koritnice, sedanja generacija alpinistov še ni doživela. Zamrznile so nekatere ledene sveče, za katere so v preteklih letih mislili, da sploh nikdar ne zamrznejo.
Marko Čar in Peter Mežnar sta 1. marca v podoru, prek katerega potekata slapova Psihoanaliza in Psihoterapija in ki ga domačini imenujejo Čljovc, preplezala dve novi smeri oz. varianti. Najprej sta preplezala najbolj desni sistem ledenih sveč. Poimenovala sta ga Desni Čljovc in ga ocenila s 6. Prejšnji teden smo poročali o vzponu Kopšeta in Marenčeta po istem sistemu sveč. Ker sta mislila, da sta opravila prvenstveni vzpon, sta smer poimenovala Fizioterapija, sedaj pa se je izkazalo, da sta le ponovila Desni Čljovc.
Marko Čar in Peter Mežnar sta se po kratki malici lotila še osrednjega sistema sveč. Po tankem ledu z drobljivimi svečkami sta preplezala smer SZS (Slap za Slavca, 6/6+).
Desni Čljovc in SZS se na več mestih dotikata oz. sekata staro smer Psihoterapija (Humar, Kresal, Sbrizaj, 1994), ki je bila preplezana v dosti slabših razmerah kot letos. V dobrih razmerah sta D. Čljovc in SZS najbolj logični smeri v tem odlomu, v slabših pa je bržkone možen le vzpon po Psihoterapiji.
Peter Mežnar je Psihoanalizo preplezal z bratom Markom, Čar pa s Tonetom Tavčarjem, tako da sta Čar in Mežnar letos preplezala vse smeri v Čljovcu. Za vse priporočata 60 metrov dolgo vrv.
Drugi dober vzpon v Koritnici sta opravila Matevž Gradišek in Gregor Kresal, ki sta preplezala direktno izstopno varianto Tise. To je težek slap v pobočjih Loške stene. Originalno smer (5+) so letos ponovili Matevž Gradišek - Iztok Lemajič, Marko Čar - Jože Makuc in Zlatko Koren - Tanja Šuligoj.

V STRMI SVEČI - Gregor Kresal v direktnem izstopu iz Tise.

Matevž Gradišek in Gregor Kresal sta se 9. marca lotila sveče, ki ponuja možnost za direkten izstop. Kresal si jo je ogledoval že več let, vendar pa je letos prvič dovolj zamrznila. Po originalni smeri sta splezala do sveče. Ko sta bila pod njo, se jima je zazdelo, da se lahko tudi podre, zato sta po slabi skali splezala levo za svečo do ene tretjine njene višine in tam uredila varovanje v skali. Potem sta se spustila nazaj pod svečo, ki se jo je lotil Kresal. Na začetku je imela v premeru le 20 do 30 cm, višje pa se je odebelila do enega metra. Prvi ledni vijak za varovanje je lahko zavrtal šele v drugi polovici sveče. Povedal je, da je bil to njegov najtežji ledni raztežaj v življenju. Za 25 metrov sta porabila kar tri ure. Ocena direktnega izstopa je 6+.
V letošnji zimski sezoni so bili preplezani skoraj vsi najtežji slapovi in izkazalo se je, da so njihove ocene precej neusklajene. Zato Gregor Kresal prosi vse, ki imajo kakršnekoli pripombe glede podatkov v obeh najnovejših vodničkih za zaledenele slapove, da mu jih sporočijo, saj namerava čez čas pripraviti pregled za celo Slovenijo.

MIHA PETERNEL

Trije alpinisti proti Ama Dablamu
LJUBLJANA - V petek je z Brnika v Nepal odpotovala tričlanska alpinistična odprava, ki jo sestavljajo Vanja Furlan, Tomaž Humar in Zvonko Požgaj. Njihov cilj je nova smer v še nepreplezanem osrednjem delu severozahodne stene himalajske lepotice Ama Dablam (6812 m). Steno je poskušalo preplezati že osem odprav, med njimi tudi dve slovenski (Furlan - Počkar in Mlinaric - Počkar), vendar pa so bile vse neuspešne. S te strani po skrajno desnem robu SZ stene do vrha priplezali samo Japonci leta 1980.
Če bodo razmere v steni idealne, jo bosta Furlan in Humar skušala preplezati v alpskem stilu, drugače pa bodo na seraku sredi stene postavili tabor, iz katerega bosta opremljala steno s fiksnimi vrvmi, Požgaj pa ju bo oskrboval s potrebno opremo in hrano. Če jim stene tudi na ta način ne bo uspelo preplezati, bodo skušali ponoviti vsaj Japonsko smer.
Odprava se bo vrnila v domovino sredi maja, njen odhod pa so omogočili Servis Debevc Mengeš, Jata, MK Žalec, Mobitel, Krka, Vodnogosp. podj. Novo Mesto, Telekom, Mestna občina Novo Mesto, Banka Domžale, Napredek, Dolenjski list, SKB Kamnik, Hidrotehnik, Kalcit, AO Kamnik, Mercator Grmada, Alpin Kogelnik, Berghaus in KOTG.

(M. P.)

Dolge prvenstvene smeri
Letošnja zima je bila za plezanje zaledenelih slapov zelo ugodna, v stenah pa so bile razmere zelo slabe. Vseeno je bilo preplezanih nekaj daljših ledno-snežnih smeri.
Zadnji dan koledarske zime sta Marko Čar in Peter Mežnar malo pred osmo zjutraj vstopila v Uporniško smer v Kanjavcu. Začetek je bil lahek, nato pa ju je čakal raztežaj plezanja po tankem ledu, ki ni bil sprijet s skalo. Balvan na koncu raztežaja sta obplezala s pomočjo lednih orodij. Nad balvanom, sta napredovala po lažjem svetu do drugega balvana. Mimo njega sta splezala po pršiču, napihanem na skalo. Nad tem balvanom Uporniška smer zavije v levo, Čar in Mežnar pa sta nadaljevala po grapi do 200 m visokega ledenega slapu. Povprečna naklonina slapu je bila 75°, mestoma pa je narasla do 85°. Nad njim ju je čakal še 20 m visok slapič (80/75°). Novo smer sta imenovala Slap v Kanjavcu (IV+, 5+, 400 m, cela stena 800 m).
Alenka Jerala in Jože Makuc (Kavka Idrija) sta 10. 3. v južni steni Kanceljnov nad Trento preplezala novo ledno-snežno smer Sladko grenke sanje (IV-V, 6-, 800 m, 9 h). Smer se odcepi od grape med Kanceljni in Germlajtom po 300 metrih. Začne se s težavnim slapom, ki ga zapira zagozden balvan. Prehod mimo tega balvana je ključno mesto smeri. Nadaljevala sta po grapi, ki jo prekinjajo krajši slapiči. Pod vrhom sta preplezala še en zahtevnejši slap s svečo in izstopila na greben Kanceljnov. Sestopila sta po smeri. Čez težje odstavke sta se spuščala po vrvi.
Le dan kasneje sta Peter Mežnar in Marko Čar v treh urah in pol opravila tudi prvo ponovitev te smeri. Predlagala sta tudi popravek ocene na IV+, 5+.
Poglejmo še na Gorenjsko stran Julijcev. Matevž Gradišek, Gregor Kresal in Uroš Samec so 17. 3. ponovili Zadnji slap v Prednji glavi. Gradišek in Kresal sta potem sama nadaljevala po smeri Sveča za Fula in tako opravila drugo ponovitev te dolge ledne smeri v Prednji glavi. Zaradi nevarnosti plazov nista plezala do vrha Prednje glave, ampak sta obrnila na koncu težav. Smer sta preplezala v zelo dobrem ledu. Za oceno tehničnih težav predlagata 5+.
Andrej Markovič je konec januarja nekoliko naprej od odcepa poti na Ponce splezal direktno čez zaledenele plošče na vrh Struga. Prehod čez spodnje plošče mu je omogočil zbit sneg, ki je ostal za plazovi. 1100 metrov visoko smer je imenoval Igra s plaznico (90/65°, 75/55°, V). Plezal je 7 ur.

(M. P.)

Podrl se je Čopov steber!
Ljubljana, 1. aprila - Podrl se je celoten Čopov steber v Severni triglavski steni. Zaradi podora je ogrožena tudi stabilnost celotne vršne piramide naše najvišje gore. Aljažev stolp se je že močno nagnil in le odločna akcija pristojnih organov lahko reši ta simbol slovenstva.

(M. P)

Rebuffat - Terray nad Chamonixom
Blaž Jelinčič in Simon Slejko sta 13. marca preplezala smer Rebuffat - Terray v severni steni Aiguille de Pellerins in tako najverjetneje opravila edini letošnji slovenski zimski vzpon v stenah Centralnih Alp. Znana francoska alpinista Rebuffat in Terray sta smer preplezala že poleti 1945, vendar pa zaradi mokre in požlejene skale ni bila dosti obiskana. Prvo zimsko ponovitev sta leta 1975 opravila dva Angleža in naletela na ozke trakove ledu, po katerih sta plezala z lednimi orodji. Od takrat je smer pozimi kar dosti obiskana.
Jelinčič in Slejko sta za 550 metrov dolgo smer porabila 6 ur. En raztežaj je bil kopen, vse ostalo pa sta preplezala v ledu. Smer se zaključi na grebenu, od koder je možno sestopiti na ledenik pod južno steno Aig. du Midi. Naša alpinista pa sta se odločila za spuste po vrvi prek smeri in za to porabila 2 uri. Smer je ocenjena s kompleksno oceno V in tehnično 5, zraven pa sodita še oznaki R (za tanek led) in M2-3 (ocena za kombinirano plezanje v skali in ledu, najvišja možna je M3). Klasična francoska kompleksna ocena smeri je ED2, vendar pa se te ocene vse bolj opuščajo.

(M. P.)

V Baški grapi
Peter Mežnar in Darko Podgornik sta 24. februarja preplezala slap Kacempoh v Baški grapi. To je bila prva letošnja ponovitev tega slapu (o drugi. Čar - Štremfelj, in tretji, Anderle - Premrl, smo že poročali), sicer pa šele druga ponovitev nasploh. Mežnar, ki je najtežji raztežaj plezal kot prvi, se je med vzponom dvakrat vpel v ledno orodje. Tako Mežnarju kot Čaru se je zdel ključni raztežaj Kacempoha najtežji raztežaj med vsemi, ki sta jih letos prelezala v slapovih.
Dan kasneje sta Mežnar in Podgornik preplezala še dva slapova nad Podbrdom, ki sta vidna že s ceste v Bačo. V Levem, ki ga je preplezal že Slavko Svetičič, so bili nekateri skoki slabo narejeni. Desni do njunega prihoda še ni bil preplezan. Ker stoji na sončni strani doline, je bil led v prvem raztežaju tanek in odstopljen od skale. Najtežji je bil drugi raztežaj, ki se začne z 9 metrov visoko navpično svečo.
Marko Čar in Uroš Rupar sta v dolini Mačjega potoka najprej ponovila slap Vztrajnost, nato pa preplezala še nov slap Mačji rep. Dolg je en raztežaj, ocenila pa sta ga 5/5+.

(M. P.)

Popravek
Pred enim tednom smo poročali, da je Janez Jeglič opravil 1. solo ponovitev obeh Ledinskih slapov, pred dvema tednoma pa, da sta Aljaž Anderle in Klemen Premrl opravila prvo ponovitev obeh Ledinskih slapov in Vikijeve sveče v enem dnevu. Izkazalo se je, da je v obeh primerih šlo za drugo ponovitev, saj je leta 1985 Jožef Povšnar sam v enem dnevu preplezal oba Ledinska slapova in Vikijevo svečo, na koncu pa je še sestopil po Sinjem slapu.

(M. P.)

Tečaj alpinističnih veščin
Izletniški odsek PD Lj.- Matica organizira tečaj alpinističnih veščin, ki ga bodo vodili alpinistični inštruktorji AO Matica. Namenjen je planincem, ki se nameravajo udeleževati zahtevnejših tur. Prijave zbirajo v društveni pisarni na Miklošičevi 17, podrobnejše informacije pa dobite na telefonu 559 666 (Vlado Habjan).

(M.P)

Planinski koledarji '97
Planinska zveza Slovenije pripravlja dva stenska koledarja različnih formatov. Prvi je avtorsko delo Petra Janežiča »Okameneli zanos domovine« z izjemnimi umetniškimi fotografijami, drugi pa že popularni »Slovenske gore«, ki je hkrati okras in vodnik za planinske ture. V kratkem bodo prvi vzorci na ogled pri g. Franju Zupančiču na Planinski zvezi Slovenije (tel. 312-553).

(T. Š.)

Tretja izdaja Alpinistične šole
Prva izdaja priročnika Alpinistična šola, ki je namenjen tako alpinističnim inštruktorjem kot tudi pripravnikom, je izšla leta 1979. Druga izdaja iz leta 1993 je bila zelo hitro razprodana, sedaj pa je pred nami tretja izdaja tega priročnika. Napisal ga je Tone Golnar. V knjigi so predstavljene vse teme, ki jih mora obvladati pripravnik, da lahko dobi naziv alpinist.
V primerjavi s prejšnjima izdajama so najbolj spremenjena poglavja o poletni in zimski plezalni tehniki ter o tehniki gibanja po ledeniškem svetu. Vrvna tehnika in plezalna oprema se v svetu nenehno izpopolnjujeta in prav je, da razvoju sledi tudi slovenska alpinistična šola. Ta del knjige je izšel tudi v obliki posebnega, tanjšega zvezka, ki je namenjen predvsem tistim, ki že imajo drugo izdajo.
Knjiga stane 2600 SIT (+ PD), dodatek pa 700 SIT (+ PD) se dobi na PZS. Pri naročilu vsaj petih knjig priznavajo 15% popusta.

(M. P.)

Ženske ponovitve
Ana Svetlin je z Vesno Turk preplezala Sinji slap (4-) na Jezerskem in Luciferja (5-) v Martuljku, z Matejo Pate pa Slap nad votlino (4-/4) v Tamarju.
Irena Turnšek je z Renato Borič preplezala prvi skok Slapu pod Sulico (4/5). Drugi skok je bil zasnežen, ostali pa sploh niso bili narejeni. Irena je kot prva v navezi z Daretom Turnškom preplezala tudi Luciferja.

(M. P.)

Reklanska dolina
Erik Švab je s Tržačanom Aldom Michelinijem ponovil zaledeneli slap (II/4-5) v Reklanski dolini (pod Nevejskim sedlom), ki je bil prvič preplezan šele to zimo.

(M. P.)


Radovljičani uspešni v argentinskih gorah
Alpinistično odpravo »Andi '96«, organizirano ob 100-letnici PD Radovljica je vodil Mirko Pogačar, ob njem pa so bili le še trije: Marko Pogorevc, Janez Robič in Miloš Šnut. Njih dosežki so že dolgo pričakovana »osvežitev« za Mendoško Kordiljero. Stalno ponavljanja Via normale na Aconcaguo, pa čeprav je najvišji vrh obeh Amerik, namreč za slovenski alpinizem ni kaj posebej perspektivno. Prvi slovenski pristopi v skupini Mercedario in zbrani podatki, bodo sedaj lahko dobra osnova pri načrtovanju akcij v ta predel sveta.
Najprej so morali v Mendozo po dovoljenja, iz nje v San Juan, potem pa še 400 km daleč v Barreal. Potem pa s terenskimi vozili še 100 kilometrov do Les Molles in z mulami še naprej do baze (3600 m).
Prvi višinski tabor so postavili 4400 m visoko. Tu je Pogorevc zbolel in z njimi na gori ni mogel več sodelovati. 29. januarja so postavili drugi tabor na višini 5400 m. Iz njega je Mirko Pogačar že 31. januarja dosegel vrh Pillar Grande (6010 m). Na istega se je štiri dni kasneje potem povzpel še Miloš Šnut. Glavni cilj, 6770 m visoki Mercedario pa je Pogačar - s severa, bil je to sploh prvi slovenski pristop na to redko obiskano goro - dosegel 2. februarja.
5. februarja so se preselili na vzhodno stran gore. In že naslednji dan je naveza Pogačar - Robič preplezala še 1200 m visoko ledno smer (naklonina 45-55 stopinj) Cololito, ki so leta 1979 prvi zmogli Švicarji, konča pa se na višini 6200 m. Po isti smeri sta potem tudi sestopila. Za celotno turo sta potrebovala 18 ur. Šnut pa se je dan kasneje sam povzpel na Cerro Negro (5550 m).
12. februarja so bili že pod najvišjim vrhom obeh Amerik, 6959 m visoko Aconcaguo, njihovim drugim ciljem.
Tudi tu so bili uspešni: Pogačar, Robič in Pogorevc so se 15. februarja povzpeli na vrh, Šnut pa je moral zaradi prebavnih motenj obrniti na višini 6400 m. Dan kasneje so bili že v dolini. Potem pa nazaj v Santiago, iz katerega so tudi začeli svojo pot v gore.

Velikonočna Paklenica
Hrvatski planinarski savez vabi na »Otvoritev plezalne sezone '96«, ki bo med velikonočnimi prazniki v Paklenici. Jeseni lansko leto se je Narodni park Paklenica po štirih letih znova odprl za planince (1991-5 je bil zaprt iz varnostnih razlogov, čeprav v njem ni bilo borb) in letos bodo obisk znova promovirali. Med 4. in 8. aprilom bodo v Paklenici dežurali člani in sodelavci Komisije za alpinizem HPS in njihove gorske reševalne službe, pripravili bodo diapredavanja iz alpinizma in športnega plezanja ipd. Nočitve bodo možne v privatnih turističnih sobah, v Hotelu Alan in v avtokampu v Starigradu. Vse dodatne informacije je mogoče dobiti na upravi Parka v Starigradu: tel/fax 00365 23 369-202 ali v pisarni HPS v Zagrebu, Kozarčeva 22: tel/fax 00365 1 448-774.

FRANCI SAVENC

Prvi s smučmi z Everesta
Davo Karničar, alpinist in nekdanji reprezentant v alpskem smučanju, se bo med 15. in 25. majem spustil z najvišjega vrha na svetu
Na pot v Himalajo je krenila slovenska alpinistična odprava, s katero se začenja pohod k novemu mejniku svetovnega alpinizma - smučanju z najvišje točke sveta, 8848 m visokega Mt. Everesta, prvemu doslej v zgodovini našega planeta. Osrednja osebnost odprave je znani slovenski ekstremni smučar, 34-letni Davo Karničar, alpinist in nekdanji reprezentant v alpskem smučanju, k ima za seboj že vrsto smučarskih dosežkov v stenah, med drugimi tudi z vrha Anapurne, ki ga je opravil z bratom Drejcem.
Pred odhodom novemu velikemu cilju naproti je Davo Karničar pripovedoval, kako se je porodila misel o smučanju z Everesta. Že na K2 je ugotovil, da mu višina na osmih tisočih metrih ne dela težav. Tedaj je prvikrat začel na glas razmišljati, da bi bogato smučarsko znanje, ki si ga je pridobil kot dolgoletni smučarski tekmovalec in alpinist, preizkusil na Everestu. Po K2 je presmučal severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna. To je bil dokaz, da za vsemi tistimi, ki se preizkušajo s smučanjem v Himalaji, prav nič ne zaostaja. Njegovo hotenje, da se izkaže tudi v Himalaji, se je naposled lepo skladalo s slovenskimi željami, narediti črto pod štirinajst osemtisočakov. Ta črta je bila Anapurna, na kateri je bilo dotlej že nekaj odprav, ki so bile zlasti smučarsko usmerjene. V ospredju so bili Francozi, ki imajo največjo tradicijo v ekstremnem smučanju.
Davo Karničar in brat Drejc sta bila na Anapurni uspešna, čeprav je Drejc zaradi zmrzlin pozneje izgubil osem prstov na nogah, kar pa ga sedaj tudi pri smučanju ne moti, bolj to, da od zavarovalnice Adriatic še zmeraj ni dobil prav nič, čeprav je imel posebno zavarovanje.
»Po uspehu na Anapurni ni manjkalo navdušenja. Že ko smo se vračali, smo se v Katmanduju zanimali, kako je kaj z možnostjo za Everest. In Tonetu Škarji se je res posrečilo, da je mimo vrste prišel do Everesta za to spomlad iz Tibeta in na jesen z Nepala.« je orisal zametek odprave Karničar.
Zamisli je sledilo uresničevanje, ki je temeljilo na razmišljanju, da ima največ možnosti odprava namenjena enemu cilju in enemu smučanju z vrha Everesta. Prijateljske vezi so narekovale odprave, ki ima največ možnosti za uspeh: organizator Tone Škarja, vodja Viki Grošelj, zdravnik Damjan Meško, pomočnika pri vzponih in snemalca Stane Klemenc in Stipe Božič, Mehičan Carlos Carsolio in Davo Karničar. Tem članom odprave se bo priključilo še pet že izbranih višinskih nosačev.
»To je moštvo, ki se dobro razume tudi doma, kar je eden izmed temeljev za uspeh,« meni Davo Karničar. Ekipa je sposobna uresničiti cilj. Ima veliko izkušenj tudi z Everestom - Stipe Božič je bil že dvakrat na Everestu, Viki Grošelj in Carlos Carsolio pa po enkrat. To je izredno pomembno,« ocenjuje člane odprave Karničar.
Davo Karničar, ki ga čaka poglavitno dejanje odprave, Elanov serviser tekmovalnih smuči, nazadnje nekaj let z norveškim reprezentantom Olejem Christianom Furusethom, se je ob svoji poklicni dolžnosti, ki ne traja samo pozimi, temveč tudi med poletnimi treningi norveške alpske reprezentance, temeljito pripravil na Everest.
»Od Anapurne sem vseskozi zdrav, kar je nadvse pomembno, če se greš vrhunski alpinizem. Za seboj imam po tri ure treninga šestkrat na teden, jeseni za vzdržljivost, pozimi anaerobno vadbo in veliko smučanja. Vse z namenom, da bi se utiril v razmere, kakršne me čakajo na Everestu,« je povedal Kraničar pred odhodom v Himalajo.
Ob telesnih in psihičnih pripravah na veliko dejanje pa je zagotovo tudi pomembno zagotavljanje gmotnih sredstev za odpravo. Ta plat priprav prav gotovo ni bila preprosta.
»Skoraj povsod, kamor prideš, slišiš, da si fejst fant in da bi bilo lepo, če bomo Slovenci postavili ta mejnik. To pa je tudi vse razumevanje. Veliko lažje kot z denarjem je bilo z opremo. Začelo se je pravzaprav z mojim denarjem. Odprava stane 180.000 ameriških dolarjev, za sedaj še nimamo zbranega vsega, ampak vsaj toliko, da lahko odpotujemo. Preveč kruto bi bilo na sredi odnehati,« je povedal Karničar.
Odprava ima izdelan natančen načrt, ki pa ga bodo po potrebi prilagajali vremenskim razmeram. Po prihodu v Nepal se bodo najprej aklimatizirali na šestisočaku, nato pa krenili po cesti v Tibet. Odprava ima 20. aprila termin za prečenje meje med Nepalom in Tibetom, nato pa postavili bazo na višini 6000 m, kar je razmeroma visoko, in začeli opremljati smer na Severno sedlo po severnem grebenu, po kitajski smeri iz leta 1960.
»Računam, da bom zasmučal z vrha Everesta med 15. in 25. majem. Začel bom po grebenu, nato bo sledil prehod v veliki kuloar v severozahodni steni in prečenje na Severno sedlo. Druga možnost: enak začetek, nato prečenje velikega kuloarja po severozahodni steni in proti severnemu grebenu na Severno sedlo. Druga možnost: enak začetek, nato prečenje velikega kuloarja po severozahodni steni in proti severnemu grebenu na Severno sedlo. To je Messnerjeva smer, ko se je sam povzpel na Everest brez kisika. Ko se bo to zgodilo, čim prej vrnitev. Prvi teden junija domov. Za primer slabega vremena je že upoštevana rezerva. V prav slabem vremenu pa bom poskusil štirinajst dni pozneje.« je orisal načrt Karničar.
Nedvomno se Davo Karničar loteva tveganega načrta. Sam pravi, da ni preprosto razložiti, zakaj se je za to odločil. O tem sem govoril tudi v svoji knjigi Alpinizem, samoljubje, ljubezen: Če čutiš, da nekaj nosiš v sebi, moraš poskušati, da to tudi izraziš. Težko je v sebi nekaj zatajevati. To moraš pokazati, le tako si lahko tudi v življenju življenjski. Čutim, da sem rojen za to, da bom smučal z Everesta. Morda se zdi to komu čudno, a hvala bogu, da smo na svetu različni ljudje,« meni Karničar.
Pri vzponu na vrh Everesta bo Davo Karničar uporabljal vse, kar je na voljo alpinistom na velikih višinah. Tudi kisik. Če drugače ne vsaj za spanje, da bo prišel na vrh čim bolj svež in čil. Smučati pa namerava brez dodatnega kisika, saj je jeklenka težka 6 kilogramov.
»Opoldne bi bil rad na vrhu, se zadržal kako uro, fotografiral, zamenjal opremo in se nato spustil do višine 7000 m, če bo šlo dobro, pa do baze na višini 6000 m,« je podrobneje govoril o načrtu naš alpinist.
Doslej je bilo na Everestu že nekaj poskusov smučanja. Francoska odprava se je spustila z višine 8750 m, ameriška z 8400 m, nemška z višine 8300 m, nihče pa še ne z vrha. Davo Karničar je osem let tekmoval z Elanovimi smučmi, štiri leta je bil Elanov serviser, zato je v Himalajo ponesel te smuči. Dolge so 180 cm in nekoliko širše od običajnih turnih.
Davo Karničar se zaveda tveganja, ki ga čaka na Everestu. Tveganja pri smučanju v steni, tveganja zaradi vremena, vendar je odločen uresničiti svoj cilj. Sam pravi o tem: »Če se alpinist znebi strahu, je lahko zelo nevarno. Ne sme pa biti strahu, ki te hromi, ampak te mora voditi k razsodnosti. Kljub nevarnosti, ki jo bom preživljal, pa se zavedam, da bo k morebitnemu uspehu največ prispevala moja družina. Vedo, da sem sposoben narediti to, kar nameravam, pripravljeni so, do dva meseca brez novic o meni.«
Zato bo zanj največ, ko se bo vrnil k 13-letni Anji, 11-letnemu Aljažu, 5-letni Doroteji in ženi Karmen. Njegov uspeh bo uspeh vse družine.

JOŽE DEKLEVA

Oznake: ALP, AN, , BIB, HIM, PrV, USP, VTG
eXTReMe Tracker