Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 19.02.1996

Delo, Šport: ... Čaša in Čedca

Čaša je najzahtevnejši ledeni slap v Logarski dolini. Prvi ga je preplezal legendarni Franček Knez z Danijem Tičem že leta 1981, vendar pa še vedno velja za zelo zahtevno ledno smer. Tehnična ocena slapu je 6/6+, kar pomeni, da so raztežaji strmi in naporni z malo možnostmi za počitek, vmesno varovanje pa je dvomljive kvalitete.
Letošnjo zimo je slap dočakal vsaj dve ponovitvi. 3. februarja sta ga preplezala Klemen Mali (AO Kamnik) in Američan Luke Evans. Sveča v drugem raztežaju, ki je najtežji, je votlo donela, vendar pa je bil led dober.
Teden dni kasneje, 10. februarja so Čašo preplezali še David Kucler in Simon Modrijan ter Andraž in Primož Roglič (vsi AO Lj.-Matica). Povedali so, da so njihovi predhodniki najtežjo svečo že dobro očistili, tako da je postala že malo lažja. Na vrhu sveče je bilo ledu bolj malo.
Klemen Mali in Luke Evans ter Tomaž Humar (Servis Debevc) in Damjan Kočar so preplezali še en zahteven slap - Desni krak Čedce (III, 6/6+, 90 m) na Jezerskem. Led ni bil najboljši. Slap se konča pod 50 metrov visokim skalnim odlomom, zato se je potrebno v vznožje spustiti po vrvi. Ker niso našli sidrišč prvih plezalcev, so uredili svoja sidrišča levo od slapu.

(M. P.)

Zimski vzponi - nov vodnika
Opisani so zaledeneli slapovi in ledno-snežne smeri v Julijskih Alpah - Kanadski način ocenjevanja

V začetku februarja, ko so prvič letos zamrznili ledeni slapovi, je izšel tudi nov plezalni vodnik po zaledenelih slapovih in kombiniranih snežno-lednih smereh z naslovom Zimski vzponi. Avtor Grega Kresal je v njem opisal 100 slapov in več kot 50 snežno-lednih smeri v Julijskih Alpah. Poleg tega, da zapolnjuje pomembno vrzel v naši vodniški literaturi, sodi po oblikovalski plati ter kvaliteti shem in fotografij med najboljše slovenske plezalne vodnike.
Zimski vzponi so pravzaprav nadgradnja prvega vodnika po zaledenelih slapovih v Sloveniji, ki so ga leta 1987 naredili Edo Kozorog, Franci Savenc in Igor Škamperle. Najnovejši vodnik se sicer omejuje le na Julijske Alpe (druga področja so obdelana v Sinjih trakovih (Simon Slejko, 1995)), vendar pa so poleg slapov opisane tudi snežno-ledne smeri. Pri teh je avtor izpustil opise lažjih grap in opisal predvsem težje in redko plezane smeri, ki so tako prvič zbrane na enem mestu. Razmere za tovrstno plezanje v naših gorah sicer niso najbolj pogoste, vendar pa to še ne pomeni, da jih ni vredno poiskati! V uvodnem delu je avtor na kratko opisal zgodovino lednega plezanja in način ocenjevanja lednih smeri. Podobno kot Slejko v Sinjih trakovih se je odločil za kanadski način ocenjevanja, ki se vse bolj uveljavlja po Evropi. Ocena za ledno smer je tako sestavljena iz dveh delov.
Z rimskimi številkami od I do VII se ocenjuje resnost smeri. Najnižja ocena je namenjena kratkim slapovom ob cesti z nezahtevnim sestopom, najvišja pa večdnevnim objektivno nevarnim vzponom v oddaljenih gorah. Večina naših slapov zasluži oceno I ali II, daljše snežno-ledne smeri v naših gorah pa le redko presežejo IV. stopnjo.
Tehnična težavnost se ocenjuje z arabskimi številkami od 1 do 8. 1 pomeni, da uporaba rok za napredovanje sploh ni potrebna, 7 pa, da gre za navpične ali previsne odstavke v slabem ledu in s slabim varovanjem. Ocena 8 je zaenkrat še bolj v rezervi, saj je lestvica navzgor odprta.
Slapovi od 4. stopnje naprej so v vodniku predstavljeni s shemami, daljše smeri pa so vrisane v dobre črnobele fotografije. Žepni format je več kot primeren za prenašanje knjižice po nahrbtnikih in žepih.
Vodnik je naprodaj v trgovinah s plezalno opremo, do konca februarja pa ga lahko po znižani ceni kupite pri avtorju (Grega Kresal, Brodarjev trg 7, Ljubljana, tel. (061) 14-06-522).

(M. P.)

Kozjek zmagal v Bohinju
V soboto je bilo v Bohinju tradicionalno tekmovanje v plezanju ledenih slapov. Slap Pod skalco, na katerem je potekalo tekmovanje, je bil letos težji kot prejšnja leta. V zgornjem delu je bil previsen, težavnost pa je še posebej povečal krhek led. Osem najhitrejših plezalcev iz predtekmovanja seje uvrstilo v finale, v katerem so plezali v parih na izločanje.
Rezultati: moški: 1. Pavle Kozjek (AO Matica), 2. Marko Čar (AO Žiri), 3. Viki Mlinar (PK Rifnik). 4. Janko Meglic (AO Tržič), 5. Jernej Grudnik (PK Planika), 6. Dušan Debelak (PK Rifnik), 7. Dušan Košir (AO Trbovlje), 8. Rado Nadvešnik (AO Kamnik); ženske: 1. Jasna Pečjak, 2. Nada Kozjek, 3. Monika Kambič.

(M. P.)

Alpinistična šola
Alpinistična šola AO Črnuče se bo začela 22. februarja ob 19. uri na Dunajski 367 (prostori KS Črnuče v 1. nadstropju). Vabljeni!

(M. P.)

Nov slap v Trenti
Rado Lapanja in Jože Makuc (AO Cerkno. Kavka Idrija) sta levo od znanega slapu Lapntek v Trenti opravila prvi vzpon prek ledenega slapu Krošeljc (4+, 80 st./50-70 st., 120 m). Plezala sta 7. februarja v razmeroma dobrem ledu.
Še isti dan sta v Koritnici preplezala Levega (IV) in Desnega Ferjanovca (III).

(M. P.)

Slabe razmere v Alpah
Nekaj slovenskih alpinistov je v zadnjem času obiskalo francoske in švicarske Alpe. Povsod so razmere zelo slabe, tako da je bila dolga pot zaman.

(M. P.)

Ledeni slapovi v okolici Sappade
Erik Švab (AO SPD Trst) in Mauro Florit (CAAI) sta 20. januarja preplezala nov slap v dolini Campologno. Plezati sta začela v mogočnem amfiteatru in preplezala pet raztežajev dolg slap, katerega naklonina se giblje med 75 in 90 stopinjami. Imenovala sta ga Domopak in ocenila IV, 4+, 250 m. Do amfiteatra, v katerem sta začela plezati, vodi pet raztežajev dolg slap, ki pa tokrat žal ni bil zamrznjen. Ko bo zamrznil še spodnji del, bo možno preplezati 500 metrov dolgo ledno smer, v kateri se bodo našli tudi previsni in kombinirani odstavki.
Švab in Florit sta 21.1. ponovila še slapova Diagonal (II, 5,90 m) in II massacro delle caprette (II, 4,90 m).
Nekaj dni kasneje je Švab z Walterjem Perdanom preplezal levo varianto slapu Lo specchio di Biancaneve (III,4,300 m).

(M. P.)

Občni zbor ZGVS v PZS
3. februarja 1996 je bil na Jezerskem vsakoletni zbor slovenskih gorskih vodnikov. Ob res številčni udeležbi 73 GV od 116 še živečih (vseh je bilo 151) po II. svetovni vojni, podpredsednikov PZS GV Toneta Škarje in GV Janka Mirnika, načelnika GRS GV Danila Škerbineka, oskrbnika Češke koče Andreja Karničarja, predsednika KS Jezersko in župana občine Preddvor, sta se zbora udeležila kot gosta še predsednik Koroškega združenja GV Rainer Petek in predsednik Mednarodne zveze zvez GV, UIAGM/IVBV, Alois Pirpamer. Še posebej toplo pa so udeleženci pozdravili med sabo najstarejšega slovenskega GV Janeza Brojana st. iz Mojstrane, ki bo letos dopolnil 90 let.
Po uvodnem strokovnem predavanju Bojana Pograjca o vodenju na skrajšani vrvi in predstavitvi višinomera AVOCET ter monitorjev srčnega utripa POLAR (zastopa jih firma Eko Projekt iz Novega Mesta), so GV pozitivno ocenili svoje delo v minulem letu in si zadali več za slovensko gorsko vodništvo, s tem pa tudi za razvoj gorskega turizma nasploh, pomembnih nalog. Poleg krepitve njegove normativne in ekonomske podlage, še kvalitetno izobraževanje po mednarodnih merilih 16 kandidatov za pripravnike GV, sprejem v UIAGM/IVBV in slovesnost ob visoki, že 90. obletnici 1. slovenskega tečaja za gorske vodnike. Za slednjo je bil imenovan za vodjo organizacijskega odbora GV France Zupan.
Za konec uradnega dela pa sta imela Drejc in Davo Karničar predavanje o svojem spustu na smučeh z Anapurne I.
Na zboru so bili podeljeni vsem prisotnim GV novi vodniški znaki, medtem ko bodo vsem drugim ob registraciji za leto 1996.
Upravni odbor ZGVS se zahvaljuje Jezerjanom z GV Lukom Karničarjem na čelu, za izveden kulturni program kot tudi za prisrčen sprejem hotelu Planika.

Repov kot
Franc Gričar (Posavski AK) in Dušan Košir (AO Trbovlje) sta 4. februarja preplezala Slap v Repovem kotu (4+, 110 m). Zaradi slabega ledu razmere niso bile najboljše.

(M. P.)

Slap pod Poreznom
Jože Makuc in Rado Lapanja (AO Cerkno, Kavka Idrija) sta 10. 2. v pobočju Ritovšce nad vasjo Gorje (južno območje Porezna) preplezala nov slap in ga poimenovala Slap v Peklu (5-, 45 m, 1.30 h). Slap sicer zaledeni vsako leto, vendar pa razmere niso vedno dobre. Tokrat je bil led odličen.

(M. P.)

Lucifer
Lucifer (5-) pri Martuljku sodi med najbolj priljubljene cilje lednih plezalcev v Sloveniji. Simon Modrijan in David Kucler sta ga preplezala 3. februarja, Klemen Mali in Američan Luke Evans pa 9. februarja.

(M. P.)

Spominska smer Barbke Lipovšek-Ščetinin
V grebenu med Rombonom in Črnelskimi vršiči je več neizrazitih vrhov, katerih SV stene tvorijo divje obzidje nad dolino Možnice. Poleti so alpinisti preplezali nekaj smeri v Prišni glavi, druge stene pa so zaradi poraščenosti poleti precej neprivlačne. Pozimi pa je v vseh stenah ob primernih razmerah možno preplezati izredno strme in dolge snežne smeri. Ker so dobre razmere na tem področju bolj redkost, pa tudi alpinisti Možnice ne obiskujejo ravno množično, so bile do sedaj preplezane le štiri zimske smeri. Konec januarja pa je bila preplezana še peta smer.
Iztok Lemajič in Veronika Ščetinin (oba AO Lj.-Matica) sta 21. in 22. 1. med Prišno glavo in Vrhom Ribežnov preplezala prvenstveno smer Dvojno Veronikino življenje (IV, 4-5, 600 m). Posvetila sta jo spominu na Veronikino mamo Barbko Lipovšek-Ščetinin odlično slovensko alpinistko iz šestdesetih let. Celo smer sta preplezala po snegu, ki je bil v spodnjem delu stene dober, v zgornjem pa prhek. V najbolj strmih raztežajih je naklonina dosegla 85 stopinj, večinoma pa se je gibala med 70 in 75 stopinjami. Smer sta plezala dva dni in bivakirala štiri raztežaje pod robom stene.

(M. P.)

Predstavitev Himalaje
Zanimivo zajetno avtorsko delo našega znanega alpinista in fotografa Janeza Skoka - Šest zanimivih poglavij - Natis tudi v slovenščini?

Knjige o doživetjih Himalaje z imeni naših avtorjev že nekaj časa niso redkost. Knjiga Lands of the Himalayas, ki je izšla v okviru Motovun Group Book pri londonski založbi Flint River Press konec lanskega leta, pa je vendarle nekaj posebnega. Je namreč avtorsko delo našega znanega alpinista in fotografa Janeza Skoka, čeprav je prispeval »le« fotografije, tekst Dennisa Guntona - čeprav je naveden kot avtor na prvem mestu - je namreč bolj kot ne kompilacija podatkov.
Janez Skok se je pred več leti dogovoril, da bo pripravil predstavitev Himalaje v sliki. Z Ines Božič sta potem odšla s kombijem mariborskega TAM v Nepal, od koder sta z različnimi prometnimi sredstvi prepotovala tri himalajske države (v knjigi je njuna pot prikazana na dvostranskem preglednem zemljevidu), le v Tibet nista šla. Z alpinističnimi načrti, ki sta jih nekaj sicer imela, nista uspela - vedno je prišlo kaj vmes - fotografsko pa zelo. In ko sta se (z istim kombijem!) vrnila v domovino, je bilo potrebno posneti material še hitro urediti in razporediti; nekaj malega je Skok dodal še iz arhiva, z odprav na katerih je bil. Delo pri pripravi knjige, ki naj bi poljudno, toda kar najbolj popolno predstavila Himalajo, pa je potem potekalo na tujem. Končalo pa se je spet v Ljubljani: barvno separacijo so namreč opravili v ČGP Delo, knjigo pa natisnili v Tiskarni Ljudske pravice. Tudi sicer je v kolofonu knjige veliko imen, ki zvene precej »domače«, čeprav so napisana brez kljukic: Bato Tomaševič, Gane Aleksič, Milica Bačič-Mujbegovič ... Pozna se, da je delo rezultat Motovunske skupine.
Knjiga je prav zajetna, meri 30 x 24,5 cm meri in ima 288 strani. Tekst knjige je razdeljen na šest poglavij: Nekaj skritih gora (o reliefu, podnebju, rastlinstvu in živalstvu), Narodi in vere, Raziskovalci in zavojevalci, Gore in alpinisti, Življenje na višinah (ogroženost okolja, tradicija in spremembe, kmetijstvo in gozdarstvo, energetika in rudniki), Umetnost. Že naslovi kažejo usmeritev knjige, ki si očitno ni izbrala alpinistov kot ciljne skupine. (V alpinističnih vsebinah bi npr. zaman iskali naše alpiniste, tudi v imenskem kazalu ni nobenega!) Fotografije, ki so enakomerno razporejene skozi vso knjigo (za Tibet jih je prispeval Robert Harding), so odlično izbrane in tudi natisnjene, le izrezi in umestitev na strani je mestoma malo preveč nedomiselna. Podpisi k njim pa so nastali v družinski navezi Janeza in Ines Skok.
Žal (še) ni znano ali bo knjiga naprodaj tudi pri nas, marsikdo bi si jo izbral kljub angleškemu tekstu pa čeprav le zaradi izjemne zbirke fotografij. Morda pa se kakšna od založb celo odloči za natis v slovenščini; ob angleški verziji je namreč na tržišču menda tudi že nemška? Za tiste, ki bi si jo morda želeli nabaviti prek katere od naših knjigaren pa še ISBN: 1 871489 13 X in naslov založbe: 28 Denmark Street, London WC2H 9NJ. Ista založba je v tej seriji izdala že 15 del, tudi knjigo Slovenia Staneta Staniča (pisano Stanić), isti je napisal tudi knjigo America, pa Spain, ki jo je napisal avtor danes predstavljene knjige...

FRANCI SAVENC

Desni Leštanovec
Marko Čar (AO Žiri) in Jože Makuc (AO Cerkno, Kavka Idrija sta 9.2. opravila prvi vzpon v slapu Desni Leštanovec (6,150 m, 4 h) v Koritnici. Slap je viden že s ceste Bovec - Predel, vendar pa je bi do sedaj preplezan le njegov levi sosed (Leštanovec, 4-5, prvi vzpon 1.1986).
Makuc je ponovil še Dušanov slap (4,200 m) nad Drežnico.

(M. P.)
 

19.02.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I.K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti