Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.03.1987

  23.03.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 23. marec 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1939

Delo, Šport: ... Viki Grošelj: Do prvih zvezd. Že druga knjiga v mesecu dni

Alpinist, ki pripoveduje o svojih doživetjih toplo in iskreno, je tudi eden naših najbolj vsestranskih predavateljev - Tudi o reševanjih
LJUBLJANA - Ni še mesec dni, odkar je (točno ob roku) Viki Grošelj predstavil svojo prvo knjigo V prostranstvih črnega granita. Da bi kar najhitreje lahko posredoval svoja doživetja na odpravi Karakorum 86, ki jo je tudi vodil, jo je izdal kar v samozaložbi.
Potreben je bil poseben pogum, saj se česa takega ni lotil še nihče izmed (naših) alpinistov. Toda založbe tovrstna dela vse prepočasi uvrščajo v svoje programe, kljub temu, da je zanimanje veliko in knjige hitro (tudi zaradi majhnih naklad) poidejo. Ob načrtnejšem reklamiranju najbrž ne bi bilo problemov s prodajo, četudi bi jih izhajalo dva do trikrat toliko.
Druga knjiga Vikija Grošlja Do prvih zvezd, je izšla pri mariborski založbi Obzorja, kot 29. delo zbirke Domače in tuje gore. Na Vikijevem predavanju v Cankarjevem domu jo je predstavil njen urednik France Vogelnik. Njegove besede bo težko preseči, saj je delo spremljal od samega začetka nastajanja, pa še avtor ga je dodatno ilustriral z edinstveno zbirko diapozitivov ter kvalitetno spremno besedo. Viki Grošelj prav gotovo sodi med tiste naše alpiniste, ki znajo svojo aktivnost najbolj nazorno približati poslušalcem.

TUDI PISEC IN PREDAVATELJ - Viki Grošelj.

Alpinistična biografija Vikija Grošlja (35-letni učitelj telesne vzgoje), ki jo sedaj prvič zaokroženo predstavlja planinski javnosti tudi v knjižni obliki, se začenja ob koncu šestdesetih let. Leta 1975 je pomenilo zanj prelomnico: udeležil se je prve odprave v Himalajo. In že takoj prvič je stopil na osemtisočak (Makalu), po novi smeri prek južne stene, katere zahtevnost je znana. Nato je bil v Hindukušu, na Everestu sta z Manfredo opremila ključno mesto, kar je tovarišem omogočilo, da so uspešno zaključili Jugoslovansko smer. Dve leti kasneje se je iz južne stene Lotseja vrnil z resno poškodbo hrbtenice. Po operaciji je hitro okreval in spomladi 1983 je bil spet v Himalaji. Prvi poskus priti na Manaslu se je tragično končal, zato so se štirje naslednje leto vrnili in uspelo jim je. Sledil je prvenstveni vzpon na prvenec Črnega kontinenta (Kibo, Kilimandžaro), solo vzpon na najvišji vrh obeh Amerik Aconcaquo, lani poleti pa je vodil tovariše še v Karakorum, kjer sta s Štremfljem postala naša prva alpinista s štirimi osvojenimi osemtisočaki.
Moti pa se tisti, ki v Grošljevi knjigi pričakuje le opise odprav. Že bežen pogled na kazalo ga lahko pouči, da je opisal še mnogo več. Tam, sredi stene severne Triglavske, je naslov uvodnega poglavja. V naslednjem se spominja nekaterih reševalnih akcij v katerih je sodeloval. Slede članki o tem, kako si je nabiral izkušnje ob sreči v nesreči ... Vmes pa so listi z dokumentarnimi posnetki. Prvi še črno beli, iz kasnejših let pa barvni, vsi fotografsko dovršeni in izbrani tako, da smiselno dopolnjujejo tekst. Skratka: knjiga, ki bo ugajala vsem.
Iz zadnjih taborišč, kot gnezda pripetih v strme skale ali ledišča, se plezalci vzpenjajo proti vrhovom, katerih srebrne konice segajo visoko, tja do prvih zvezd, je moto knjige, ki jo je Grošelj posvetil Nejcu Zaplotniku in Alešu Kunaverju, svojima prijateljema in učiteljema.

FRANCI SAVENC

Prispevki za Sklad
Izvršilni odbor PZS je potrdil predlog komisije za alpinizem, da bo letos prispevek v sklad za pomoč pri plačilu stroškov reševanja v tujih gorah 1500 din. Ta znesek velja za vse člane slovenskih PD, toda le, če je bil vplačan (ob registraciji ali plačilu članarine) do 1. marca. Poslej znaša prispevek 3000 din.

Občni zbor PD Ljubljana matica
LJUBLJANA - Občni zbor PD Ljubljana matica bo v četrtek, 26. t. m. z začetkom ob 19. uri v dvorani Skupnosti socialnega zavarovanja, Miklošičeva 24.

Zbor delegatov MO
LJUBLJANA - Mladinska komisija PZS vabi na zbor delegatov MO, ki bo 7. aprila ob 15. uri v sejni sobi Doma sindikatov, Ljubljana - Dalmatinova 4. Osnovne točke dnevnega reda so poročilo MK, možnosti financiranja, analiza dela in akcije. Podelili pa bodo tudi več priznanj. Gradivo za zbor bo v 4. številki Obvestil.

Slovenske stene
100 najlepših plezalnih smeri

Ljubiteljem planinske knjige, še posebej alpinistom se obeta še ena knjižna novost. V uredništvu Cankarjeve založbe so namreč povedali, da so iz tiskarne končno le dobili prve izvode knjige Tineta Miheliča in Rudija Zamana Slovenske stene. Prodajne cene žal sicer še ne vedo, prizadevajo pa si, da bi bili prvi izvodi na policah knjigarn že v nekaj dneh.
Knjiga ima 320 strani, meri 15 x 21 cm, 16 strani barvnih reprodukcij, vsaka stena je predstavljena s črno belim posnetkom in kratkim opisom, vsaka smer ima svojo shemo ... Knjiga torej, kakršno smo si doslej le želeli, ob tem, ko smo si ogledovali dela Pauseja iz serije »100 naj ...«. Tisti, ki poznajo zasnovo pravijo, da so posrečeno izbrane smeri: za vsakogar nekaj, od tod in tam, lepe in najlepše, od lahkih do težjih. Sicer pa - kdor pozna avtorja, bi segel po delu tudi brez priporočila.

ID

Kako izpopolniti kategorizacijo?
Načelnik podkomisije za vrhunski alpinizem Bogdan Biščak ugotavlja, da se je kategorizacija med našimi alpinisti in plezalci že dobro usidrala in da se tudi alpinisti želijo razvrščati. Žal kakršnakoli kategorizacija ne more biti pravična do vseh, še zlasti, ker se alpinizem hitro razvija, kategorizacija pa temu razvoju vedno ne sledi zadosti hitro. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da kategorizacija ni le interna zadeva alpinistov, ampak se že vključuje tudi v splošno telesnokulturno politiko v naši državi.
Med drugim so lani v ZTK Jugoslavije prav v času, ko so člani podkomisije za vrhunski alpinizem z izračunavanjem skušali ovrednotiti dosežke naših alpinistov, razveljavili kategorizacijske kriterije za vse jugoslovanske športe in zahtevali pripravo novih kriterijev. Od alpinistov so zahtevali, da naj poostrijo merila, saj je bilo v mednarodnem in zveznem razredu preveč alpinistov. Za spremembo kriterijev so na ZTK dali le teden dni časa, tako da ni bilo govora o kakšni širši razpravi in usklajevanju stališč. Na podkomisiji za vrhunski alpinizem so enostavno znižali število točk in ocene ter tako okleščen predlog poslali v Beograd.
Na vsak način so s tem oškodovali nekatere alpiniste, vendar v danih razmerah ni bilo mogoče storiti kaj več. Prav gotovo je naajbolj očitna žrtev letošnje kategorizacije Tadej Slabe. Jasno je, da si Tadej zasluži precej višji razred, žal pa zdajšnji kriteriji dajejo pred kakovostjo prednost količini. Rešitev je v spremembi kriterijev, še zlasti z zvišanjem faktorja za visoke ocene, oziroma skrajno težavne smeri.
Bogdan Biščak poziva alpiniste in plezalce, naj se oglasijo s svojimi predlogi in pripombami, za izhodišče jim lahko služijo Bogdanovi predlogi. Meni, da je treba zvišati faktorje za ocene od VII stopnje navzgor in to ne več linearno, temveč stopničasto. Faktorje za višine pod 100 m naj bi izračunavali enako kot za višine nad 100 m. Bogdan predlaga, da ne bi priznavali faktorja za prvenstveni vzpon, če je bila smer opremljena od zgoraj. Kar se tiče plezanja drugega v navezi meni, da bi morali ta dejavnik upoštevati pri vseh vzponih, ne le pri prostem plezanju. Predlaga, da bi drugemu v navezi priznavali 60% točk, ki jih ima smer, obenem pa tudi smer za drugega ne bi mogla dobiti višje ocene kot VI. Za vsak vzpon bi morali v opombah tudi navesti ali je alpinist oziroma plezalec plezal prvi, drugi, ali pa se je menjal v vodstvu.

MIRO ŠTEBE

PD PTT Maribor ima lepe načrte
Mariborsko društvo, v katerem delujejo planinci iz podjetja PTT je tretje največje te vrste v Jugoslaviji - Govori predsednik Bruno Fras
MARIBOR - Planinsko društvo PTT Maribor je z več kot tisoč člani tretje največje planinsko društvo PTT v Jugoslaviji, ki se je v zadnjih letih močno uveljavilo pri organiziranju planinskih akcij v Sloveniji in državi. Razvili so tudi sodelovanje z nekaterimi pobratenimi planinskimi društvi, povečali samo v zadnjem letu število članov za okoli sto planincev in uspešno organizirali 34. zbor planincev PTT Jugoslavije na Rogli in 34. partizanski marš na Pohorju.
Novoizvoljenemu predsedniku Brunu Frasu smo zastavili nekaj vprašanj, ki zadevajo delo društva in njegove akcije v letošnjem letu.
- Katerim nalogam boste letos posvečali največ skrbi?
»Naša pomembna naloga bo letos priprava na 20. zbor planincev PTT Slovenije, ki ga bomo 14. junija organizirali na Poštarski koči pod Plešivcem in bo združen z osrednjo proslavo 30-letnice obstoja našega društva. Prizadevali si bomo, da bi v pripravah na ta zbor tudi dokončno uredili našo kočo pod Plešivcem. Tudi letos bomo poskušali vključiti v delo društva več novih članov, predvsem iz vrst mladine.«
- Društvo je bilo uspešno pri krepitvi stikov s planinskimi društvi PTT v drugih republikah. Kaj predvidevate letos?
»Pobrateni smo s planinskimi društvi PTT Tuzla, Novi Sad in Skopje in se z njihovimi člani vsako leto srečujemo. Letos bo srečanje pobratenih PD PTT Tuzla - Novi Sad – Skopje - Maribor 16. in 17. maja v Tuzli. Lani je bilo takšno srečanje v Makedoniji. S člani teh društev izmenjujemo tudi izkušnje in se udeležujemo tudi občnih zborov. Tudi letos se bodo predstavniki teh društev in drugih PTT društev udeležili zbora planincev PTT Jugoslavije in partizanskega marša na Majevici.«
- Kakšne izlete predvidevate letos?
»Naši člani se bodo udeležili dneva planincev Slovenije v Ermanovcu, pohoda prek Pohorja, pohoda po poteh partizanske Ljubljane in izletov na Golico, Robanov kot - Korošico in Ojstrico, na Prisojnik, na Triglav, na Žaucerjev vrh in na druge planine. Če bo dovolj zanimanja, bomo organizirali križarjenje po Kornatih v letošnjem juniju. Poleg izleta v Španijo.«
- Kako ocenjujete delo članov društva?
»Dosedanji upravni odbor društva nam je zapustil bogate rezultate, ki se kažejo v živahni dejavnosti na področju izletništva, vzgoje članov, organiziranja 34. zbora planincev PTT Jugoslavije in drugod. Posebej moram poudariti prizadevanje dosedanjega predsednika društva Franca Krivca, ki smo ga prav zaradi njegovih zaslug razglasili za častnega člana društva. Tudi drugi člani upravnega odbora so opravili pomembno delo. Najbolj zaslužnim smo izročili priznanja PZS in PZJ.«
- Kaj pa prostovoljno delo?
»V našem društvu ni težav, ko je treba s prostovoljnim delom pomagati pri urejevanju okolja Poštarske koče in pri drugih nalogah. Cesto do koče smo urejali izključno s prostovoljnim delom in so nam pomagali tudi kmetje. Na koči je bilo v zadnjih dveh letih opravljenih 1340 prostovoljnih delovnih ur. Letos bo naša naloga, da čim prej končamo začeta dela na naši koči.«
- Ali Podjetje za PTT promet pomaga?
»Brez pomoči Podjetja za PTT promet Maribor bi si le težko predstavljali naše delo. Podjetje vsako leto nameni denar za vse društvene dejavnosti, ki so v podjetju zelo razvejene. Del denarja dobimo tudi planinci. Naletimo vedno na razumevanje vodilnih delavcev in samoupravnih organov, ko je treba speljati kakšno planinsko akcijo.«

MARJAN KOS

Vzponi alpinistov s celjskega območja
Zadnji dan v februarju so nekateri alpinisti s celjskega območja plezali v Ospu. Albin Simonič in Dare Turnšek (AO Železar Štore) sta preplezala Italijansko, Polde Felicijan (AO Železar Štore) in Matjaž Slapnik (AO Celje) sta ponovila Lukno, Andrej Primožič in Matej Banič (oba AO Celje) pa Prečenje. Naslednji dan sta Slapnik in Banič preplezala Žago, Turnšek in Felicijan pa Staro. Matjaž Slapnik, Matej Banič, Andrej Primožič in Albin Simonič so preplezali tudi Lukno in Indijanko.
Prvi konec tedna v marcu pa so obiskali Logarsko dolino. Vzhodno in Žleb v Križu sta preplezala Matej Banič in Andrej Primožič. Po Centralni grapi sta se na Mrzlo goro povzpela Franc Čanžek in Iztok Ivakič, slapova Palenk in Centralni Ivovec pa sta preplezala Franci Horvat in Matjaž Slapnik. Naslednji dan sta Andrej Primožič in Matej Banič splezala Čadovo v Turski gori. Centralno grapo v Mrzli gori so preplezali Bojan Šrot, Matjaž Slapnik, Brane Povše, Polona Povše in Mio Zorko, Zahodno smer v Mrzli gori pa sta zmogli Zlata Centrih in Irena Ivakič.

Slap za topilnico
Ivan Štornik je 18. marca preplezal Slap za topilnico v Žerjavu. Kaže, da je bil to šele drugi vzpon, ocenil pa ga je: vstopna sveča V, 80°- 90°, 12 m, izstopni del V-, 80°,10 m, vmes pa skoki težavnosti III - IV, skupna dolžina (potrebna bi bila relativna višina!) 120 m.
Sicer pa se je Štornik javil tudi takoj po izidu vodnička za plezanje zaledenelih slapov (medtem so praktično že pošli in se dobe le še pri nekaterih prodajalcih). Sporočil je, da Slap pri Božiču ni Rezmanov slap, ta je namreč v grapi kakih 100 m JV od tega. Je pa tudi ta že preplezan (Štornik 31. 1. 1985).

Iz Slovenske Bistrice
V soboto 14. t. m. sta Knez in Frešar opravila prvo zimsko ponovitev smeri Kotnik - Verko v Turski gori, kar je menda komaj 3. ali 4. P sploh. Prvi raztežaj (vstop je v Turškem žlebu) sta plezala v derezah, vso ostalo smer pa kar v plezalnikih. Pomagala pa sta si predvsem z metulji, saj v vsej smeri (VI, 120 m) nista našla več kot dva klina. Isti dan je Dani Tič s tečajnikom ponovil Centralno grapo v Mrzli gori.
V nedeljo sta Marjan Frešer in Franček Knez preplezala še Smer skozi okno v Križu, Frešer pa sam še Belo Piramido v Turski gori. Milan Romih je presmučal Hudi prask (Mrzla gora). Že v petek pa sta Mira Uršič (doslej vsi AO IMPOL) in Zdenko Zorič (AO Kozjak) preplezala Belo grapo (V, 85°- 50°, 1000 m) v steni Planjave.

Z Velike planine
Marjan Kregar in Cveto Podlogar, prvi član AO Kamnik, drugi pa AO Gorje, sta v petek 13. t. m. smučala z Velike planine po (orografsko) desni grapi. Začela sta pri zgornji postaji nihalne žičnice, na sredi pobočja, nad skokom, pa sta prešla v sosednjo grapo in po njej smučala do spodnje postaje. Tiste, ki bi želeli ponavljati ta smuk (III-, 900 m) pa opozarjata, da je po grapi napeljana telefonska žica in vanjo mečejo tudi odpadke. Prvi je to grapo presmučal Janez Volkar.

Pot je cilj
Na festivalu turističnega in alpinističnega filma v Diableretu (Švica) je dobil prvo nagrado zahodnonemški režiser - snemalec Gerhardt Bauer. Njegov film ima naslov Pot je cilj - severna stena Grandes Jorasses. Na drugo mesto se je uvrstil francoski film o Christopheru Proffitu, tretji pa bil - nam že znani - Mali Karim, portret pakistanskega višinskega nosača.

Uspešno 10. leto AO Domžale
Lansko leto je bilo za AO Domžale jubilejno, saj je bilo to že 10. leto samostojnega dela na odseku. Načelnik Janez Jeglič je na nedavnem občnem zboru z zadovoljstvom poudaril, da je odsek glede na kakovost vzponov v lanskem letu sodil med boljše. Nekatere vzpone lahko uvrstijo celo v jugoslovanski vrh pa tudi med najboljše alpinistične dosežke v letu 1986 na svetu.
Predvsem kaže omeniti odpravo Cerro Torre, ki jo je vodil član odseka Stane Klemenc, na njej pa sta uspešno sodelovala in tudi priplezala na vrh Janez Jeglič in Silvo Karo. Lani so Domžalčani z vzponom Silva Kara na Broad Peak v seznam svojih vzponov zapisali tudi svoj prvi osemtisočak. Konec sezone pa sta Jeglič in Karo spet uspešno zaključila v Patagoniji. Skupaj s Frančkom Knezom sta preplezala izredno zahtevno prvenstveno smer na Torre Egger.
Med vsemi temi odpravami sta Jeglič in Karo v naših stenah preplezala vrsto težkih prvenstvenih smeri, Janez Jeglič je opravil tudi 1. P Vodniške smeri v severni steni Matterhorna (VI, A1, 60°- 90°) ter ob tem preplezal še 9 raztežajev prvenstvene variante.
Drugi člani odseka so opravili vrsto lepih vzponov, še zlasti pa so se izkazali na organizacijskem področju. Ciril Jeglič je uspešno vodil AŠ, ki jo je končalo 5 tečajnikov, jeseni pa so že začeli z novo AŠ, ki jo tokrat vodi Tatjana Cerar. Tudi letos imajo 5 tečajnikov. Pozimi so v alpinistične vrste sprejeli Romana Pirnata in Dušana Nemca, dva člana odseka pa so sprejeli med člane GRS Kamnik. Dobro sodelujejo tudi z matičnim planinskim društvom. Lani so pomagali pri izvedbi planinskega tabora na Veliki planini, imeli pa so tudi več delovnih akcij pri Domžalskem domu. Med drugim so pripravljali tudi drva za zimo.
Tudi leto 1987 so kar dobro začeli. Slavc Šikonja je vodil uspešno odpravo na Kilimandžaro, izvedli pa so tudi več skupnih tur. Zadnjo je vodila Tatjana Cerar na Korošico. Člani odseka so to zimo, med drugim, preplezali slap Orglice v Kamniški Bistrici, slapove v Peklu, Bobnarjevo in Bosovo grapo v Brani. Dobro sodelujejo tudi s sosednjim mengeškim odsekom. V četrtek 12. t. m. so tako na primer, z Mengšani igrali že kar tradicionalno košarkaško tekmo. Ker so igrali na svojem terenu, so zasluženo zmagali.

Nov AO v Štorah
Februarja so pri PD Železar v Štorah ustanovili nov alpinistični odsek. Za zdaj šteje deset članov (6 alpinistov, 2 starejša in 2 mlajša pripravnika). Sedež AO Železar je v Štorah, Udarniška ulica 10, pri PD Štore. Načelnik je Aco Pepevnik, njegov namestnik in vodja šole pa Jože Zupan. Gospodar opreme je Jože Zupanc. Člani novega odseka se zahvaljujejo za pomoč pri ustanovitvi odseka vsem članom v PD Železar in celotnemu kolektivu železarne Štore.
Že v četrtek 26. t.m. ob 18. uri bodo začeli svojo AŠ. Zbirno mesto za vse kandidate bo ob 17.30 na železniški postaji v Štorah. Kot je že običaj, je spodnja starostna meja za tečajnike 16 let, vendar pa morajo vsi, ki še niso polnoletni, s seboj prinesti pisna dovoljenja staršev.
Drugače pa so bili člani novega odseka v zadnjem času kar aktivni. Konec februarja so obiskali Osp. 28. 2. sta Dare Turnšek in Albin Simonič preplezala Italijansko, Polde Felicijan pa s soplezalcem iz AO Celje smer Pod luknjo. Naslednji dan sta Dare Turnšek in Polde Felicijan preplezala Staro, Albin Simonič in Andrej Primožič pa Pod luknjo in Amazonko.
Ker so bile sredi meseca razmere v Logarski dolini zelo dobre, so po tamkajšnjih grapah in žlebovih opravili precej vzponov. 10. t.m. sta Dare Turnšek in Andrej Primožič (AO Celje) v Planjavi splezala Belo grapo s Šaleško varianto. Isto grapo sta dva dni zatem preplezala tudi Aco Pepevnik in Polde Felicijan. Smer sta zmogla nenavezana, varovala sta se le 15 m, za vzpon pa sta potrebovala 4 ure in pol.
14. t.m. so Jože Zupan, Dare Turnšek in Vanč Laznik (AO Mozirje) v Križu preplezali Vzhodno smer, III, 400 m, 1 in pol ure. Jože Zupanc je istega dne v Mrzli gori presmučal grapo levo od Fotografske smeri. Ocenil jo je s S3. Grapo so že nekajkrat preplezali člani AO Impol.
14.3 sta Polde Felicijan in Aco Pepevnik najprej opravila vzpon po Centralni grapi v Mrzli gori, 80°/40°- 60°, 500 m, sestopila sta po Zahodni, III/40° - II/30°, 500 m, nato pa sta se povzpela po smeri Skozi okno na Križ, III, 400 m, za sestop pa sta izbrala Vzhodno, III, 400 m. Za vso kombinacijo sta potrebovala vsega skupaj 5 ur, čeprav sta imela v vzhodni steni Križa slabe razmere (pršič). Istega dne popoldne so se Aco Pepevnik, Jože Zupanc in Milan Romih (slednji AO Impol) še enkrat povzpeli na Mrzlo goro. Preplezali so Hudi prask in se po njem tudi spustili na smučeh. Smer je visoka 600 m in je poleti ocenjena z II. težavnostno stopnjo. Verjetno so opravili prvi spust s smučmi po njej. Naslednji dan sta Polde Felicijan in Dare Turnšek v Mrzli gori preplezala Kocko, III/45°- 35°, 600 m in sestopila po Zahodni smeri. Tudi Kocke ne plezajo ravno pogosto. Verjetno sta opravila drugo ali tretjo ponovitev.

M. Š.

Sezona turnih smukov
5. aprila bo AO Rašica pripravil tradicionalni turni smuk Eda Deržaja z Velikega Draškega vrha (2243 m). Prijave in vplačila sprejemajo v društvenih prostorih v Domu Svobode v Šentvidu vsak četrtek od 19. do 20. ure. Posebni avtobus bo udeležence smuka odpeljal izpred Planinske zveze Slovenije ob 5. uri zjutraj, nekaj zatem pa bo pobral še tiste, ki bodo čakali v Šentvidu. Podrobnejše podatke lahko dobite pri Andreju Grumu v večernih urah po tel. 579-921.
Komisija za stike s tujino pri PZS pa obvešča udeležence smučarskega izleta na Ankogel v Avstriji, da je zelo veliko prijav in zelo malo vplačil. Ta sprejemajo v pisarni PZS do 27. t. m. Izlet bo 4. aprila, avtobus pa bo izpred PZS odpeljal ob 6 uri zjutraj. Če bo vreme lepo, se bodo povzpeli tudi na vrh Ankogla (3246 m).
Prosijo tudi udeležence izleta na Peco, da naj doplačajo razliko, ali pa odpovedo udeležbo na izletu.

Informacije o Vranski Dragi 87
Vsi, ki jih karkoli zanima o tekmovanju v športnem plezanju od 29. do 31. maja v Vranski Dragi (Z pobočja Učke), lahko ob sredah med 19. in 20. uro pokličejo št. (051) 31-212 in Vlado Paušič jim bo dal vse informacije, ki pa jih je mogoče dobiti (na isti številki) tudi med uradnimi urami PD Kamenjak (Korzo Narodne revolucije 40/1,51000 Rijeka) ob torkih in petkih od 18. do 20. ure.
Organizatorji se že sedaj priporočajo, da tekmovalci načrtujejo prihod na Reko že v četrtek, čim prej, da bi se lahko primerno pripravili. V petek in soboto bodo kvalifikacije v kategoriji »težavnost«, v nedeljo pa finale (v primeru enakih rezultatov tudi super - finale) za to kategorijo in plezanje za oceno lepote in pravilnosti (stila) ter hitrosti.
V vseh treh zvrsteh tekmovanja se bo moral tekmovalec, ki bo padel, spustiti na mesto starta, izvlekli bodo vrv in začeti bo moral znova.

Bolgari v Altaju
SOFIJA - Bolgarski alpinistični klub Planinec je lani avgusta priredil odpravo v Altaj. Na mednarodnem taboru, ki so se ga udeležili, so se povzpeli na najvišji tamkajšnji vrh Beluho (4540 m), opravili pa so tudi prvi pristop na še neimenovan vrh.

Smuški pristop
BERN - Smuški pristopi so posebna disciplina alpinizma. V Alpah so jih doslej opravili že na številne vrhove, v Himalaji pa niti ne. Švicar Štefan Schafter (33) je - kot kaže - prvi, ki se je s smučmi - seveda na nogah, vrh vsega pa so bile še tekaške - povzpel na kak osemtisočak. Bilo je lani, bil pa je na Šiša Pangmi (8003 m). Sicer pa Schafter ni neznanec: s tekaškimi smučmi je opravil že številne ture v Alpah, pa tudi prečenje Cordillere Blance (Peru).

O Triglavskem parku
BARILOCHE - Da Slovenci v Bariločah (SC de Bariloche), znanem turističnem centru na argentinski strani Andov, nekaj pomenijo, v planinskem pa tudi gospodarskem pogledu, smo že nekajkrat poročali. V programu lokalne radijske postaje so si izborili celo svojo oddajo, v ekskluzivnem nedeljskem dopoldnevu. Od 10.30 do 10.45 se tako enkrat na teden oglaša slovenska beseda. Govore o vsem mogočem - osem oddaj je bilo npr. posvečenih samo Triglavskemu narodnemu parku.

Zasavska planinska pot
BREŽICE - Meddruštveni odbor zasavskih PD je razpravljal o predlogu PD Mežica za spremembo Zasavske planinske poti od Kumrovca do Kuma. Sklenili so, da bo do izdaje novih dnevnikov kontrolni žig še naprej v Zagaju pri Kunstu, žig na gradu v Podsredi pa je le za varianto te poti.

Z vlakom prek Sibirije
LJUBLJANA - Dušan Alič (Klemenova 27, 61260 Lj. Polje) je lani s tovarišem prepotoval 22.000 km od Madžarske, prek Sovjetske zveze, do Romunije. Najzanimivejši del njegove poti je bil vsekakor odsek Moskva - Ural - Novosibirsk - Irkutsk - Bajkalsko jezero - Habarovsk. O tem delu poti sedaj predava po Sloveniji z 220 diapozitivi.

Znova na Everest
BRATISLAVA - Češkoslovaški alpinisti se znova odpravljajo na Everest. Tokrat so odpravo organizirali v Bratislavi, njen vodja pa bo Miroslav Schmid. Za prevoz 8 ton prtljage so si omislili kamion Liaz, ki ga bosta upravljala dva šoferja. Potovanje, ki bo dolgo nekako 12.600 km, jih bo dvanajstkrat vodilo prek meja, zaključili pa ga bodo 180 km severno od glavnega mesta Nepala. In potem naprej, v družbi z 250 dolinskimi nosači.

Tudi Švedi na Everest
STOCKHOLM - V tej sezoni bodo tudi švedski alpinisti poskušali z vzponom na 8848 m visoki Everest. V ekipi bo 29 ljudi, prtljage je deset ton, načrt pa so uresničevali šest let. Kot običajno je tudi njim povzročal največ problemov denar. Na začetku so računali s petimi milijoni kron stroškov, zdaj pa bo potrebna kar trikrat večja vsota.

Iz Afrike prvi Kenijci
NAIROBI - Leta 1990 naj bi poskušala priti na Everest odprava iz Afrike. Pripravlja jo alpinistični klub Kenije, za vodjo pa je bil izbran, državni minister za šport Kenet Matiba, ki je izredno optimistično razpoložen. Organizirali so tudi že raziskovalno ekipo, ki si je ogledala podnožje gore.

Oznake: ALP, AN, BIB
eXTReMe Tracker