Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 16.03.1987

Delo, Šport: ... Nova dimenzija alpinizma so tudi poleti s padali

Po svetu že precej razširjena zvrst se uveljavlja tudi pri nas - Iz Alp vodi pot v Himalajo, prvi cilj pa bo Trisul - Urediti šolanje
LJUBLJANA - Še pred tremi leti skoraj neznana aktivnost, jadranje s padali, se v Evropi neverjetno hitro razvija. V Franciji je jadranje s padali, parapente, kot ga imenujejo, skoraj že množičen šport, prav tako pa tudi v Švici. Samo ena od tamkajšnjih tovarn je v zadnjih sedmih mesecih izdelala nič manj kot 1000 specialnih padal za jadranje.
Aktivnost se razrašča in posli cvetijo. V Evropi je že nekaj deset podjetij, ki so se preusmerila na padala za jadranje. Na tržišču je vsaj 15 različnih modelov, cene pa so od 2400 do 3100 DM. Cena in pa želja po kar največji kreativnosti sta vzrok, da se nemalo zanesenjakov zanaša predvsem na lastne moči, padala za jadranje si izdelujejo sami.
Večna človekova želja po letenju je šele z letenjem pod kupolo padala postala dosegljiva skoraj vsakomur. Tehnika vzleta, vodenja in pristajanja je ob pravilnem šolanju in upoštevanju meteoroloških razmer dokaj varna in preprosta. Ne gre za klasično skakanje s padalom, kot si večina verjetno predstavlja, ko zagledajo pisano kupolo in pod njo obešenega padalca, ki tiho drsi ob pobočju. Padalo je potrebno najprej razprostreti, kupola se napolni med tekom »v veter«, ko pa je dosežen dovolj velik vzgon, se padalo in človek pod njim odlepita od pobočja in že letita, jadrata.
Šole za jadranje s padalom organizirajo v Franciji, Švici in v zadnjem času tudi Avstriji ter ZRN kot po tekočem traku. Samo v Zillertalskih Alpah to vrsto letenja menda poučuje že 17 učiteljev. Cene pa seveda niso majhne, kakih 400 DM zahtevajo za tri do štiridnevni tečaj. Vendar pa se samo v ZRN ukvarja s tem športom že najmanj 3000 ljudi, v Švici pa računajo, da izšolajo dnevno povprečno že po 25 - 30 novih letalcev.
Večina za polete izbira holme in griče, a tudi lažje dostopne gore, take, ki so dostopne po poteh, z žičnico ali celo avtom po cesti. Alpinisti pa so v tem športu odkrili novo dimenzijo svoje aktivnosti. Poleti s padalom jim namreč služijo - ob novih doživetjih - tudi za hiter povratek v dolino.
Znani francoski alpinisti Boivin, Proffit, Escoffier ... se vse pogosteje poslužujejo za sestop padala. Tudi zato lahko v enem dnevu opravijo po več vzponov. Slavni francoski alpinist Cristopher Proffit je rekel: »Kaj je lepšega kot popoldan pod Mont Blanc du Tacull, tam preplezaš lepo težko smer, potem pa se s padalom hitro spustiš v dolino, na slastno večerjo v krogu prijateljev.« Recite kar hočete, tudi to je alpinizem.
Novi šport si torej vse hitreje utira pot. Razpisana so bila že prva tekmovanja in prihodnje leto bo celo že svetovno prvenstvo v poletih z gora. Tudi rekordnih dosežkov ne manjka. Opravljeni so bili že zelo zahtevni visokogorski poleti, tudi s takih gora, kot so Matterhoren, Eiger in Grandes Jorasses. Višinski rekord je bil dosežen s poletom z Gašerbruma (8035 m), znan je tudi polet s Pik Lenina (7134 m) itd. Najdaljši polet se je menda končal kar 36 km stran od mesta starta, po trajanju pa je rekordna znamka že pri petih urah in 20 minut.
In kako je pri nas? Prve poskuse in s tem pionirsko delo, so že pred leti opravili padalci Alpskega letalskega centra, ki so poleteli z Dobrče in Viševnika. Resneje pa sta se - vsaj kar zadeva polete z gora - s tem športom lani začela ukvarjati dva zagnana alpinista: Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič. V letu dni sta opravila že prek 30 (Sandi, ki ima za seboj tudi že 400 skokov s pravim padalom, celo 60) poletov z gora. Glede na dokaj neugodno oblikovanost naših gora, sta poletela največkrat v Karavankah in Kamniških Alpah, s Stola, Storžiča, Kompotele, Grintovca, Košute, Begunjščice ... nekajkrat pa tudi z alpskih vršacev Francije.
Aprila odhajata Vlasta in Sandi z odpravo AO Rašica v Indijo. Njihov cilj je Trisul, 7130 m visoki vrh v Garvalski Himalaji, ki je bil že cilj naše prve himalajske odprave. Tokrat pa nimajo le alpinistični cilj, Vlasta in Sandi bi rada z njega tudi poletela, seveda s padalom.
V Sloveniji je ta čas vsaj deset jadralnih padalcev, ki so se lotili tudi že samogradnje. Stane Kranjc, Tone Svoljšak ter seveda Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič so s skupnimi močmi že izdelali dve padali, s katerima uspešno tudi lete. Zanimanje pa raste in prav gotovo bo tudi pri nas število privržencev tega športa hitro naraščalo Zato ne bi bilo napak, da bi se čim prej organizirali in uredili šolanje. Prve pogovore v okviru komisije ZLOS za prosto letenje pa so že imeli.

Naša tretja odprava na Trisul, ki jo vodi Lado Vidmar, pokrovitelj pa je medvoški DONIT, ima v načrta prvenstvene vzpone (na alpski način) v 2300 m visokem zahodnem »ostenju Trisula (7130 m), računajo pa še na prečenje grebena med Trisulom I in II (dolg iz leta 1960), sestop po J grebenu ter smuk s Trisula III. Ker se vsi zavedajo propagandnega učinka, ki ga imajo novi, atraktivni športi v javnih medijih, jim je nemška tovarna Firebird že podarila troje odličnih padal (vsak je vreden okoli 3000 DM), pomoč pa so dobili tudi od številnih domačih in tujih podjetij.

Izvršilni odbor PZS je potrdil predlog komisije za alpinizem, da bo letos prispevek v sklad za pomoč pri plačilu stroškov reševanja v tujih gorah 1500 din. Ta znesek velja za vse člane slovenskih PD, toda le, če je bil vplačan (ob registraciji ali plačilu članarine) do 1. marca. Poslej znaša prispevek 3000 din.

FRANCI SAVENC

Informacije o Vranski Dragi 87
Vsi, ki jih karkoli zanima o tekmovanju v športnem plezanju od 29. do 31. maja v Vranski Diagi (Z pobočja Učke), lahko ob sredah med 19. in 20. uro pokličejo št. (051) 31 -212 in Vlado Paušič jim bo dal vse informacije, ki pa jih je mogoče dobiti (na isti številki) tudi med uradnimi urami PD Kamenjak (Korzo Narodne revolucije 40/1,51000 Rijeka) ob torkih in petkih od 18. do 20. ure.
Organizatorji se že sedaj priporočajo, da tekmovalci načrtujejo prihod na Reko že v četrtek, čim prej, da bi se lahko primerno pripravili. V petek in soboto bodo kvalifikacije v kategoriji »težavnost«, v nedeljo pa finale (v primeru enakih rezultatov tudi super - finale) za to kategorijo in plezanje za oceno lepote in pravilnosti (stila) ter hitrosti.
V vseh treh zvrsteh tekmovanja se bo moral tekmovalec, ki bo padel, spustiti na mesto starta, izvlekli bodo vrv in začeti bo moral znova.

Kaj s planinsko knjižnico?
Novi Planinski vestnik načel problem osrednje planinske knjižnice - V številki za marec tudi vrsta strokovnih člankov in odmevov

LJUBLJANA - V rubriki Planinskega vestnika Namesto komentarja lahko preberemo, kaj o knjižnici menita urednik Marjan Raztresen in načelnik komisije za kulturno dejavnost pri PZS Ivan Jenko. Pravzaprav nanizata le nekaj dejstev in citirata sklepe zadnjih sej izvršnega odbora PZS, ki se je odločila, da dragoceno gorniško literaturo preseli iz doma Zlatorog ob Dvoržakovi ulici in jo razdeli med posamezne profesionalne ustanove.
Slovenska planinska organizacija se je torej znašla pred problemom, ki mu kot kaže ne bo kos. Je omenjeni prispevek potemtakem le sporočilo, da je problem dokončno rešen, ali pa bo morda k razmišljanju in pisanju spodbudil tiste, ki so prepričani, da bi bila knjižnica zaradi take poteze Planinske zveze - izgubljena.
Tudi letošnji marčevski Vestnik ni pozabil, da v tem mesecu praznujejo dekleta. Zadeve se je lotil na znanstven način, saj na svojih straneh objavlja povzetek raziskave diplomskega dela Marjane Brenčičeve na temo Nekatere morfološke in motorične značilnosti alpinistk. In rezultat? Alpinistke niso nikakršne »superwomen« - so čisto običajna dekleta. Med strokovne članke lahko uvrstimo še razmišljanje Marjana Kordaša, kako preživeti v izrednih razmerah.
Marsikateremu planincu bo gotovo prav prišla predstavitev nekaterih modelov planinskih čevljev, ki jih po Adidasovi licenci izdeluje tudi naša Planika. Iz zadrege pri izbiri ledeniških očal pa lahko pomaga Pavle Šegula s svojim prispevkom, ki ga je povzel po tujih virih.
Edo Kozorog na podlagi lastnih izkušenj, tudi z rahlim pridihom romantike, a na jedrnat način, kar največ pove o plezanju zaledenelih slapov. Tudi naslovnico krasi privlačna slika, ki prikazuje tovrstno plezarijo. Med povsem alpinistične članke štejemo poleg uvodnega zapisa (povzetega po francoskem Le Mondu) z naslovom Razprodaja »strehe sveta«, tudi kratek članek o Jerzyju Kukuczki. Medtem, ko PV opisuje njegove vzpone na 12 osemtisočakov, je Kukuczka »skočil« še na trinajstega - Anapurno. Čeprav so ga mnogi himalajski kronisti določili za glavnega Messnerjevega tekmeca, pa Jerzy noče ničesar slišati o tem. »Nočem tekmovati z njim,« pravi.
Tu sta zopet dve predstavitvi knjižnih del; prvo je kar malce preveč pozabljena, predlani izdana knjiga irske pisateljice Fanny Copelandove, Čudovite gore, kjer obuja spomine na naše Alpe in na svoje tovariše - medvojno generacijo odličnih skalašev. Avtor druge knjige »Od tod do Kajmakčalana« pa je Edo Torkar. Delo je pred kratkim izšlo v samozaložbi.
Glosa je zvrst, ki se v Vestniku precej redko pojavlja. Tokrat pa sta kar dve. Medtem, ko Tom Vojvoda s prisrčno ironijo svari pred pretirano »amerikanizacijo« našega športnega življenja, pa je glosa Tomaža Vrhovca manj posrečena, saj je v njej preveč cinizma. Posmehuje se strastnim zbiralcem planinskih žigov. Preveč tudi posplošuje, vse meče v isti koš, kot da bi ne bilo razlike med planincem, ki s hriba prinese ožigosane knjižice in tistim, ki vzame s seboj kar žig.
Med odmevi je na prvem mestu pismo Gregorja Klančnika. Bolj kot poskus odgovora Alenki Bizjakovi (koča pri Triglavskih jezerih je - kakorkoli že - dograjena) je pomembno to, da je v tem prispevku stopil na prste tudi Emilu Herlecu, ko je šel v izjavah za »Jano« vendarle nekoliko predaleč z obtožbami na račun naše planinske organizacije in Triglavskega doma na Kredarici.

MATEJ ŠURC

Grape v Planjavi in Lučki babi
Rok Preložnik in Silvo Babič sta 1. t.m. v 6 urah opravila 1. P in 2. ZP Šaleške grape v severni steni Lučke Babe ali Brane 2244 m (V, 750 m), ki sta jo natanko pred 10 leti splezala Pavle Svatina in Mišo Čulk. Vsekakor spada ta grapa med težje in daljše v Logarski dolini, saj je treba z dostopom od doma Elektrokovine premagati kar 1.200 višinskih metrov. Ker je bilo preveč toplo, se je v soboto sneg vdiral čez kolena. Silvo Babič je zato ta dan zgazil sneg do vstopa. V nedeljo zjutraj je temperatura malo padla, zato sta z Rokom vstopila ob 7.30. Kljub vsemu pa sta imela razmere dosti slabše kot prva plezalca. Trdega snega in ledu skoraj ni bilo, zato ocena iz vodnika skoraj ni bila primerljiva. Na strmih mestih, kjer je naklonina enkrat presegla 95°, sta napredovala tako, da sta v sneg zabijala ročaje cepinov in se ob njih dvigovala. Silvo je pod ključnim kaminom zlezel v snežno luknjo, izoblikoval jo je mehak sneg, ki se je usipal čez previs. V njej je našel star klin. Splezal je še kake 3 ali 4 metre navzgor in prebil luknjo. Skozi odprtino je splezal v kamin - zajedo, ki je bila zalita z ledom. Poroča, da je moral za napredovanje uporabiti vse trike. Grapa nad kaminom je bila lažja, čeprav sta ves čas gazila vsaj do kolen. Previs na koncu grape je bil posut s pršičem, zato sta splezala desno na greben, od koder ju je čakalo še precej gaženja do sedelca med Planjavo in Babami. Vreme sta imela spremenljivo. Občasno je
snežilo, zagrinjala pa ju je tudi megla.
Le teden dni po vzponu je bil Silvo spet v Logarski dolini. Z Danijelom Tičem (AO Impol) sta v treh urah splezala Belo grapo z izstopno Šaleško varianto v severni steni Planjave. Smer je ocenjena s V, 75°- 50°, 1000 m. V grapo sta vstopila ob 6.30, razmere pa sta imela odlične, saj je bil sneg trd, pa tudi vreme jima je bilo naklonjeno. Nenavezana sta plezala drug za drugim, posebej pa sta morala paziti v spodnjem delu, kjer je izpostavljenost velika in na mestih, kjer je bil sneg bolj mehak. Že ob 9.30 sta preplezala Bele plošče (bolj položen del pod Mesečevim stolpom) in izstopila na sedlo med Planjavo in Babami. Sestopila sta čez Grlo in Logarsko dolino. Opravila sta verjetno 4. ponovitev smeri in 4. in 5. solo ponovitev. Sploh pa je bila ta smer letos že kar dobro obiskana 6. t.m. sta jo nenavezana preplezala Prosenjak in Lukič, naslednji dan pa tudi Pohmajer in Polegek.

Začetniški alpinistični tečaj na Komni
V nedeljo 22. t. m. se bo ob 19. uri v domu na Komni začel letošnji republiški zimski začetniški alpinistični tečaj, ki ga pripravlja KA pri PZS. Tudi tokrat bo tečaj vodil Jani Bele. Med enotedenskim bivanjem na Komni bodo inštruktorji tečajnike seznanili z osnovami gibanja po gorskem svetu pozimi ter z zimsko plezalno tehniko. Naučili jih bodo spoznavati nevarnosti zasneženih hribov in kako je treba ukrepati v primeru nesreče, opravili bodo več lažjih vzponov in pristopov na okoliške vrhove, izvedli pa bodo tudi več turnih smukov.
Udeleženci tečaja morajo s seboj prinesti osebno zimsko plezalno opremo, na dva tečajnika je potrebna ena vrv, priporočljivo pa je tudi, da imajo tečajni s seboj smuči in turno smučarsko opremo.

Prvi Marjan Kregar
Postaja GRS Kamnik vsako leto pripravi tekmovanje v veleslalomu, ki je posvečeno spominu na zaslužnega člana in enega ustanoviteljev kamniške gorske reševalne postaje Pavla Kemperla. Na tekmovanju se pomerijo reševalci in alpinisti iz okoliških odsekov - Kamnika, Domžal in Mengša. Letos so Kemperlov memorial pripravili na smučišču Repše v Stahovici. Zmagal je Marjan Kregar, drugo in tretje meto sta si razdelila Tone Trobevšek in Janez Ažman, četrti pa je bil Janez Volkar (vsi GRS Kamnik).

Štuparjev memorial
AO Kamnik bo 5. aprila pripravil 24. Štuparjev memorial - veleslalom za alpiniste in planince s Kamniškega sedla. Do 3. aprila do 12. ure sprejemajo prijave v prostorih PD Kamnik, Kidričeva 38, tel. 831-345, naslednji dan pa se bo mogoče do 18. ure prijaviti tudi v koči na Kamniškem sedlu. Ta bo v času prireditve odprta in delno oskrbovana. Tekmovalci bodo razdeljeni v 4 kategorije; planinke in alpinistke ter planinci in alpinisti, tekmovanje pa bo tudi ekipno. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 10. uri, v primeru slabega vremena pa ga bodo preložili za en teden, kar bodo sporočili med obvestili pred oddajo Dogodki in odmevi v petek na ljubljanskem radiu.

Slabo vreme v Franciji
Člani AO Tržič Janez Meglič, Jože Rozman in Janez Primožič v Franciji niso imeli sreče z vremenom, 4 dni so čakali, da sneg in dež prenehata. 4. t. m. so bivakirali na Aguille du Midi, naslednji dan pa so v 8 urah preplezali Jegerjev ozebnik v Mont Blanc du Tacul IV-V, 700 m.

Novice iz Mengša
Kovač Marjan (AO Mengeš) je 12. t. m. sam preplezal grapo Bobnar v Brani, sestopil pa je po Bosovi grapi v vzhodni steni Brane. Bobnar je v spodnjem delu dokaj slabo zalit, največjemu skoku pa se je izognil v levo. Istega dne sta Bobnarja splezali tudi Vlasta Kunaver in Lidija Honzak (obe AO Matica).
Dare Božič (AO Mengeš) je z Danilom Golobom (AO Kamnik) 1. t. m. v Ospu preplezal Italijansko (VII), njegov brat Smiljan (tudi AO Mengeš) pa z Vido Pavlič (AO Kamnik) Lukno. Smiljan Božič in Vida Pavlič sta 22. 2. v Ospu preplezala tudi Muho.

1.ZP Direktne variante v Veliki Koroški babi
Filip Bertoncelj in Igor Kalan (AO Kranj) sta 7. 3. vstopila v zahodno steno Velike Koroške babe. Za 250 m variante (VI-/IV-V) sta potrebovala dobrih 9 ur. Razmere sta imela slabe. Skalo je prekrivala tanka plast ledu ali pa ledene plošče. Večji del smeri sta preplezala v derezah pa tudi varovanje je bilo negotovo. K sreči je bil najtežji raztezaj (VI-) dokaj kopen. V smeri sta našla 5 klinov. Že ponoči sta izplezala po Originalni Centralni smeri III/60° - 40°, v kateri so bile razmere odlične. Z vrha sta sestopila po grapi med Babo in Ledinskim vrhom 70°/45°, 700 m. Pod steno sta bila ob polnoči. Za celoten vzpon in sestop sta potrebovala 15 ur. Poleg težav v steni ju je oviral še hud mraz, sneženje in deloma tudi močan veter.

Mariborčani v Ospu in Raduhi
Marko Lukič in Sašo Prosenjak (AO TAM Maribor) sta 15. feb. v Ospu preplezala Netopirja. Lukič za smer predlaga oceno VII, saj je po njegovem v primerjavi z nekaterimi smermi, ki so ocenjene s VII+ (Prečenje, Super hik, Steber jutranje zarje ...), nekoliko lažja. Prosenjek in Lukič sta v Ospu preplezala tudi Hard Rain. 28. 2 so člani AO TAM obiskali Raduho. Milan Jolič in Andrej Napotnik sta preplezala Originalno (IV/III, 110 m). Marko Lukič in Sašo Prosenjak pa Edijev steber (VI, A1, 110 m).

Smučarske ture
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta spet obiskala smučišča, kamor običajno turni smučarji ne zaidejo. 1. t. m. sta bila na Krvavcu in z Ježa (Zvoh) smučala po ozebniku: S5, IV-, 200 m. V petek sta se povzpela na Prisojnik (2547 m) in smučala na Vršič po južnih pobočjih (po spodnji poti). Smuk sta ocenila s S5/4, IV, 600 m (ker pa sta ga podaljšala do Erike, je bilo vsega kar 1700 m višinske razlike). 8. t. m. je serijo Terčelj zaključil še s smukom z Vrha nad Peski (2178 m) Smučal je po S pobočju na planino Na Polju in turo ocenil s S5+/3, V-, 400 m.

Nad Okrešljem
Pred tednom dni je bilo v Logarski dolini kar živahno. Mira Ušič in Zdenko Zorič sta 5, t. m, preplezala Celjsko smer (IV/III, 500 m, 9 h) v S steni Planjave. Razmere v zgornjem delu so bile slabe.
V petek sta Marko Lukič in Sašo Prosenjak preplezala Belo grapo s Šaleško varianto (verjetno 2.P) v S steni Planjave: 75°/50°, 1000 m, 5 h. Ponovila sta jo še Armand Polegek in Sašo Puhmajer. Spodaj so bile razmere zelo dobre, zgoraj pa pršič.
V soboto pa so Dušan Habulin, Milan Jokič, Drago Kavnik, Darinka Lečnik in Samo Žnidaršič preplezali Steber Štajerske Rinke: IV/III, 600 m, 10 h.

Na Koroškem največ prebivalcev članov planinskih društev
V Sloveniji je v planinskih organizacijah 5,19 odstotka prebivalstva, na Koroškem ta odstotek kar 22,55

LJUBLJANA - V zadnjih Obvestilih Planinske zveze Slovenije je več zanimivih preglednic o članstva v slovenskih planinskih organizacijah za leto 1986: pregled članstva po PD s primerjavo z letom 1985, zbirnik po občinah in meddruštvenih odborih in še posebno preglednica o razširjenosti planinstva in deležu včlanjenih prebivalcev.
Podatkov torej več kot dovolj za primerjave. Čeprav je že opaziti, da se osipa članstvo v največjih PD, ker se oblikujejo nova, imamo v Sloveniji še vedno pet društev z več kot 2000 člani. Na vrhu je seveda še vedno PD Ljubljana-Matica s 7653 člani (leta 1985 - 7719). PD Kranj je zaokrožilo število tistih, za katere so lani odvedli članarino, na številko 3000 (1600 članov, 500 mladincev in 900 pionirjev, leto pred tem 2830). PD Maribor-Matica je imelo 2767 članov, kamniško 2459, radovljiško 2400.
Impresivni so podatki s Koroške. Vsa štiri PD občine Ravne na Koroškem namreč presegajo mejo 1000 članov. PD Mežica jih ima 1130, Ravne 1541, Črna 1704 in Prevalje 1738. Koroški meddruštveni odbor je zato na prvem mestu po deležu vključenih prebivalcev (primerjava po statističnih informacijah za november 1985). Kar 11,03 (lani celo 10,84) odstotka stalno prijavljenih prebivalcev njihovih občin je namreč vključenih v koroških PD, ravensko pa ima daleč največji delež vključenih občanov; 22.55% jih je, skoraj vsak četrti torej. Planinsko zelo osveščeni (že po tradiciji) so tudi na železarskih Jesenicah (16,96%) in v Radovljici (15,81%). Ljubljanska PD (5,66%) pa so še vedno nad povprečjem za vso Slovenijo (5,19%).
Poglejmo še najmanjša PD. Vsekakor izstopa PD Donačka gora Stoperce, le štiri člane so registrirali (190 v letu pred tem). Tudi PD v delovni organizaciji PAP še naprej hira (11 članov, 70 v letu 1985), tako kot PD Šentvid pri Stični (9, prej 34). Nevarno pa se kritični meji bliža Akademsko PD.
FRANCI SAVENC

članov mladincev pionirjev skupaj
Dolenjski 845 240 445 1.530
Gorenjski 13.072 2.327 4.078 19.477
Koroški 5.643 966 1.497 8.106
Ljubljanski 16.396 4.084 5.032 25.512
Pomurski 1.026 258 604 1.888
Posoški 3.210 724 2.182 6.116
Prim-notranjski 1.744 368 2.422 4.534
Savinjski 7.203 1.558 3.312 12.073
Štajerski 7.259 1.881 3.691 12.831
Zasavski 6.441 856 3.509 10.806
Skupaj 62.839 13.262 26.772 102.873

  16.03.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti