Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.02.1987

  23.02.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 23. februar 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1597

Delo, Šport: ... Na srednji vrh Lotseja doslej ni stopil še nihče

V petek odpotuje v Himalajo slovensko - kamniška odprava - Cilja Lotse Šar (8400 m) in doslej še neosvojeni srednji vrh Lotseja (8430 m)
LJUBLJANA - Z zagrebškega letališča bo 27. t. m. odpotovala v Himalajo 13 članska slovensko - kamniška alpinistična odprava. Cilja alpinistov sta dva; najprej osvojiti vzhodni vrh Lotseja, 8400 m visoki Lotse Šar, potem pa poizkusiti kot prvi splezati še na srednji vrh Lotseja.

LOTSE ŠAR - Glavni (8516 m), srednji (8430 m) in vzhodni (8400 m). Na sliki zgornja četrtina več kot 3000 m visoke stene. (Foto: Tone Škarja)

S svojimi 8430 m je ta konica med glavnim vrhom Lotseja (8516 m) in njegovim vzhodnim vrhom Lotse Šarom (8400 m) vse do danes ostala nedotaknjena. Po svoji višini je deveti najvišji vrh na svetu, čeprav ga seveda ne štejejo med glavne vrhove nad 8000 m, temveč med tistih osem stranskih. Dolgo časa Lotse Šar in srednji vrh sploh nista bila privlačna. Spočetka je bil glavni vrh seveda mnogo bolj vabljiv (četrti najvišji na svetu). Potem pa je postalo kmalu jasno, da sta njegova dva druga vrhova mnogo zahtevnejša. Srednji vrh poznavalci uvrščajo med največje tehnične probleme v Himalaji in Karakorumu (med temi problemi so npr. še zahodna stena K2, direktna smer v severni steni Jannuja, prečenje Lotse – Everest, zahodna stena Makaluja, prečenje vseh vrhov Kangčendzenge, zahodni greben Everesta pozimi itd.). Tako ekstremno zahtevni dosežki se seveda posrečijo le najboljšim, ob dobrih razmerah, ugodnem vremenu in z malo sreče seveda, Vse to hkrati pa seveda ni tako preprosto. Tudi Lotse Šar še daleč ni kar tako in vse moči bo treba napeti, da splezamo najprej nanj. Zakaj? Na prvi pogled ne preveč tehnično zahtevni vzhodni greben je odbil že preveč ekspedicij, da bi ga lahko jemali z levo roko. Prvič so na vrh splezali Avstrijci leta 1970 po vzhodnem grebenu, ki je vse do danes ostal neponovljen. Na vrh sta takrat priplezala S. Mayerl in R. Walter, Avstrijci pa so postavili štiri višinske tabore. Drugič in zadnjič je bil Lotse Šar osvojen pred tremi leti, ko so Čehi splezali nanj po novi smeri čez objektivno izredno nevarno južno steno. To je tudi vse. Vmes se je 19 odprav vračalo brez uspeha. V glavnem je bil poglavitni vzrok za neuspeh izredno slabo vreme.
• Odprava odpotuje iz zagrebškega letališča v petek, 27. t. m. ob 18.20, odhod izpred Planinske zveze Slovenije v Ljubljani pa bo ob 13.30.
Kamniški alpinistični odsek je za svojo 50-letnico organiziral alpinistično odpravo v Himalajo. Za cilj so si fantje izbrali Lotse Šar. Ker je bila to priložnost za morebitni poizkus na Srednji vrh, je komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije razpisala mesta za štiri alpiniste in zdravnika, ki bi okrepili kamniško moštvo. Tako so bili izbrani FILIP BENCE (AO Tržič), TOMO ČESEN (AO Kranj), SILVO KARO (AO Domžale) in ANDREJ ŠTREMFELJ (AO Kranj), ki je tudi tehnični vodja vzpona. Fantje so vsi izkušeni himalajci z velikimi uspehi. Ekipo AO Kamnika vodi CENE GRILC, ki je tudi vodja celotne slovensko kamniške odprave. Člani so še JANEZ BENKOVIČ, CENE BERČIČ, MILAN GLADEK, RADO NADVEŠNIK, JANKO PLEVEL, MARKO PREZELJ in JANEZ ŠUŠTERŠIČ, pridruženi član iz AO Mengeš. Za zdravje vseh članov pa bo skrbel dr. PETER PAJNTAR iz Kamnika.
Nekaj odprav, ki so si izbrale Lotse Šar, je potihoma upala tudi na srednji vrh, vendar sta bila doslej le dva resnejša poskusa, a tudi pri teh dveh je bilo do uspeha še mnogo predaleč. Greben z Lotse Šara do srednjega vrha je dolg, oster in zelo zahteven. Najprej je treba dol, še enkrat gor, pa dol in končno zadnji vzpon. Na celotni poti pa je najnižja točka tam okoli 8250 m. Morda je bilo to videti za vse brezupno? Upajmo, da bo slovensko - kamniška odprava imela kaj več upanja.

TOMO ČESEN

Izmenjava za Tien Šan
Po odločitvi koordinacijske komisije za alpinizem PZJ bo organizacijo letošnje izmenjave s sovjetskimi alpinisti prevzela komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Hrvatske. Tako bo polovico izmed 15 udeležencev dala KA PZH, eno navezo KA PZS, za drugih šest mest pa se zainteresirani lahko prijavijo.
Udeleženci bodo stanovali v alpinistični bazi Ala - Arča. Predračun znaša približno 30 starih milijonov na osebo, končni obračun pa bo po obisku sovjetskih alpinistov pri nas. Prijave kandidatov za šest mest sprejema KA PZH do 15. Marca, vsebujejo pa naj krajšo alpinistično biografijo in seznam vzponov, ki ga mora potrditi alpinistični odsek. Akontacijo v višini 300.000 dinarjev je treba nakazati na žiro račun Planinske zveze Hrvatske do 15. junija na št. 30102-678-5535.

Turno smučanje
Komisija za mednarodne stike pri PZS organizira v zamejstvo turno smučarske izlete. Prvi je bil v soboto na Dobrač, ki je zelo dobro uspel. Naslednji je na vrsti 28. t. m. na Peco z vzponom na vrh in smučanjem ob žičnicah. Cena prevoza je 3500 din, ki jih lahko plačate v pisarni PZS, tam pa zbirajo tudi prijave. Smučarska karta bo skupinska s popustom.
V začetku aprila (četrtega) bo izlet na 3246 m visoki Ankogel.

AO Velebit v letu 1986
V lanskem letu so člani AO Velebit preplezali 645 smeri, od teh je bilo 106 vzponov ocenjenih s VI stopnjo, oceno VII je imelo 57 vzponov, trije pa so imeli težave VIII težavnostne stopnje. Med vsemi je bil najaktivnejši Boris Čujič (ima 40 smeri z oceno VII in dva z oceno VIII-). Največ so plezali v Paklenici, saj so v teh stenah opravili skoraj polovico vseh vzponov. Nives Boršič je sodelovala na prvi ženski jugoslovanski himalajski odpravi na južno Anapurno, trije pa so sodelovali uspešno na 3. zagrebški himalajski
odpravi, ki je splezala na vrh Ama Dablama. Nekaj vzponov so opravili tudi v Alpah, daleč najpomembnejši med njimi je seveda druga hrvaška ponovitev Walkerja v Grandes Jorasses.
Poleg tega so uspešno organizirali alpinistično šolo, ki jo je vodil Srečko Meič. Vseh 25 tečajnikov je šolo uspešno končalo.

Turno smučarski rally v Premani
Pod okriljem FISI, pokrajine Lombardije in društva Valsassina Valvarone bo v Premani (Italija) od 21. do 22. marca 11. turno smučarski rally »Pizzo tre signori«
Prijave sprejema Centro Sportivo Premana, Via Vittorio Emanuele 4 22050 Premana (Como), Italija. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 9939-341 -890428 (v italijanščini), 9939-341-890257 (v angleščini) in 9939-341-890105 (v francoščini in angleščini). Na tem rallyu so zdaj že dve leti zapored sodelovale ekipe AO Jezersko in AO Kranj in tudi za letošnje tekmovanje so že prijavljeni, nekatere med njimi pa so Italijani celo povabili.

Trije slapovi nad Matkovim kotom
Na levem bregu Matkovega kota pod Matkovo kepo so 7. t.m. Dušan Golubovič, Ljubo Hansel in Matjaž Roter preplezali nov slap in ga imenovali Fakin (245 m, IV, 85°/60°, 3 ure). Naslednji dan so preplezali še drugega z imenom Fakinof (140 m, V, 90°/70°, 3 ure). Prvenstven vzpon sta tega dne opravila še Tone Golnar in Rastko Vrečko. Slap sta poimenovala Fakinček (80 m, V, 90°/70°- 85°, 2 uri in pol).

Novo vodstvo AO Rašice
Konec januarja so imeli člani AO Rašica 10. občni zbor. Lansko leto so med alpiniste sprejeli Jaka Bonča.
Novo pa je tudi vodstvo odseka. Načelnik je sedaj Dušan Doljak, alpinistično šolo, ki jo obiskuje 15 tečajnikov, pa vodita Dušan Doljak in Andrej Žnidaršič. Med vzponi omenimo žensko navezo Alenka Jamnik in Ksenija Lenarčič (AO Matica), ki sta 7. t.m. plezali Zgornji steber Brane, naslednji dan pa še smer X v Planjavi.

V prostranstvu črnega granita
LJUBLJANA - V knjigarni Mladinske knjige v Nazorjevi 1 bo 25. t. m. ob 19. uri predstavitev nove knjige našega znanega alpinista Vikija Grošlja V prostranstvu črnega granita. V svojem novem delu je vrhunski alpinist strnil dnevniške zapiske odprave Karakorum 86.
Pogovor ob predstavitvi knjige, ki je bogato ilustrirana, bodo spremljali barvni diapozitivi, tako da bo podoživljanje zahtevne poti in vzponov nedvomno še bolj prepričljivo.

Predavanja o pomembnejših dosežkih
V Slovenski Bistrici se je pred dnevi predstavil Matjaž Fistravec s svojima filmoma iz Ospa in Cerro Torreja, 24. t. m. pa bo poslušalcem predaval Pavle Kozjek. Predavanje, ki bo ob 18. uri v avli OŠ Pohorskega odreda, je naslovljeno 2x8000. Do aprila imajo v načrtu še štiri predavanja, ki naj bi predstavila nekatere naše največje alpinistične uspehe.

Dva nova alpinista AO Novo mesto
Le sedem članov alpinističnega odseka Novo mesto je bilo aktivnih v preteklem letu. Skupaj so opravili 200 vzponov do smeri z oceno VI+. Največ so seveda plezali doma, obiskali pa so tudi Dolomite in Visoke Tatre. Alpinistični izpit sta opravila Miloš Kolšek in Roman Mihalič.

V ZDA prvič 5.14, v Evropi še težje
Francoz Jean-Baptiste Tribout v Smith Rocku z najvišjo oceno - Menestrel v Švici 8c

KRANJ - Še pred nekaj leti področje Smith Rock skoraj ni bilo poznano v Ameriki, vendar je zdaj že skorajda uveljavljeno tako dobro kot Eldorado Canyon in Yosemite, Verdon v Franciji ali pa Mt. Arapiles v Avstraliji. Vsa ta področja slovijo po zelo dobri skali, po sončnem vremenu in seveda po velikem številu najtežjih smeri.
Smith Rock leži v osrčju ameriške zvezne države Oregon, 600 milj severno od nacionalnega parka Yosemite. Leta 1980 je bila najtežja smer Sončna zajeda, kar je bila prva smer v teh stenah z oceno 5.12 (točneje 5.11d in 5.12a, po UIAA tja do IX-). Splezal jo je, zdaj že znani in priznani prosti plezalec v ZDA Alan Watts. Tri leta po tem vzponu je Watts že ustalil v Smith Rocku težave z oceno 5.12, potem pa so prišle kmalu na vrsto smeri, ki so bile ocenjeno s 5.13 in več. Jeseni leta 1985 je splezal še posebno težko Vzhodno steno Monkey Face, jo ocenil 5.13d in zanjo povedal, da je težja od slavne Grand Illusion v Lake Tahoe (malce severno od Yosemitov), ki je s 5.13c dolgo časa veljala za najtežjo smer v ZDA. Watts je Monkey Face ocenil 5.13d s pripombo, ta smer spada v najožji krog, če ne že čisto na vrh najtežjih smeri v ZDA. Dirka za še težjo se je nadaljevala in čakali so na prvo smer z oceno 5.14. Zdaj jo imajo, preplezal pa jo ni Američan, ampak Francoz. Lani poleti je področje Smith Rock obiskala skupina najboljših francoskih prostih plezalcev, med njimi sta bila tudi Marco Traussior in še boljši Jean-Baptiste Tribout. Rezultat njunega obiska je bilo precej novih smeri z oceno 5.12 in 5.13, J. B. Tribout pa je končal plezanje z najdaljšo smerjo takšnih težav v ZDA. Preplezal je 43 m visoko smer in jo imenoval To Bolt or Not to Be in jo ocenil s 5.14a (po francoski lestvici je to 8b/c, po UIAA okoli X+). Smer je kombinacija največjih težav (8b/c) in izstop, ki ima še vedno zelo visoko oceno 7c+ (IX +). Kaj bodo po vsem tem porekli Američani, saj jim je francoski plezalec sredi njihovega področja preplezal prvo 5.14 v deželi.
Preselimo se zdaj še na staro celino, kjer bomo našli dokaz za to, da so Francozi ta čas najboljši na svetu na tem področju, saj so v Evropi zdaj že dve smeri z višjo oceno.
Antoine Le Menestrel je v Bouxu, nekaj metrov proč od zelo znane Chouce (prve smeri z oceno 8b) potegnil še eno težjo. La Rage do Vivre, ki jo je ocenil 8b+ (v začetku so nekateri celo postavljali pod vprašaj oceno 8c) in je sedaj najtežja smer v Franciji. Potem pa je taisti plezalec v Švici, v bližini Koenisberga splezal sicer le 15 m visoko smer Ravage, ki pa je tako zelo previsna, da si je že težko predstavljati, da človek lahko zmore kaj takšnega. V glavnem gre za plezanje po ploščah, ocena te smeri pa je 8c. Ne da bi se kaj dosti zmotili, da je to najbrž najtežja tovrstna smer na svetu. Ocena je potrjena. Ponovil jo je sicer do takrat bolj malo znani češki plezalec, ki sedaj živi in pleza v Švici, in to največ prav na področju Koenisberga, kjer ima za sedaj tudi največ novih smeri najvišjih ocen. Gre za 24 - letnega Wenzla Vodičko. Pred dobrimi štirimi leti je s prijatelji prvič obiskal Švico in potem se je odločil, da tam kar ostane. Lansko leto je zaključil še posebno uspešno, saj je v šestih mesecih preplezal 20 novih, po večini zelo težkih smeri. Plezal je tudi v Bouxu in tam ima za seboj kakih deset smeri s francosko oceno 8, med njimi seveda slavno Chouco. Daleč največji uspeh pa ja dosegel s ponovitvijo smeri Ravage v Koenisbergu in Menostrelovo oceno potrdil. Za drugi vzpon je potreboval približno dvajset dni »dela«.
Za tega plezalca bomo prav gotovo še slišali. V Koenisbergu, ki je zaradi ene od naj smeri postal zdaj še posebno znan in privlačen, ima kar lepo število prvenstvenih smeri. Na svojem seznamu prvenstvenih vzponov ima Douleur Trois (7c), Extrabreit im Engpass (8a), H-Men (7c), C`est Clair (7b), Monster Crack (8a), Top oder Flop (7a) in LSD Astronaut (7b), krona vsega pa je Ravage (8c).
Koliko časa bo treba čakati na naslednjo, še težjo?

TOMO ČESEN

Oznake: AN, BIB, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker