Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 16.02.1987

  16.02.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 16. februar 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1380

Delo, Šport: ... Plastron v Šitah – izjemen zimski vzpon Toma Česna

Za prvo zimsko ponovitev (in tudi prvo nasploh) te novejše smeri je potreboval le sedem ur - Dobre razmere - Stena strma kot redkokatera
LJUBLJANA - Tomo Česen, član alpinističnega odseka iz Kranja, se tudi v tej zimski sezoni ni izneveril tradiciji. Po temeljitih in vsestranskih pripravah ter s stalnim (in sistematičnim) proučevanjem možnih, obenem pa dovolj atraktivnih ciljev, je nizu svojih izjemno kakovostnih tur dodal novo - prvo ponovitev Plastrona v Šitah.
Tomo Česen, ki vse tesneje sodeluje tudi s Slovenijašportom in tujimi proizvajalci alpinistične opreme, predvsem Stubaiem in Edelweissom, ima v svojih alpinistični karieri za seboj zimske solo vzpone kot nihče drug. Sam je pozimi - in to kot prvi? - preplezal že Škorpijona v severni steni Široke peči in smer Belak - Manfreda v Šitah. Izjemen odmev pa je imela njegova lanska »Trilogija«. Njegove zimske ponovitve Lagardovega ozebnika v Les Droites in Gabarouyevega v Mt. Blanc du Taculu, pa smeri v naših gorah, kot so Juvan -Šteblaj v Široki peči, Dular - Juvan v Rzeniku itd., so le še del zgodovine.

PLASTRON V ŠITAH - Stena Šit z nekaj novejšimi smermi, na skrajni levi je označen Plastron. (Foto: T. Č.)

Nekdaj je veljalo, da so za zimsko ponovitev primerne le smeri, ki jih dobro poznaš, take, ki si jih že plezal in ki imajo vrh tega še dovolj že zabitih klinov. Potrditev najdemo tudi v zgodovini severne stene Šit. Razen (že nekajkrat) ponovljene smeri, Jesihove, so bile najprej pozimi preplezane Zajeda, pa Belač - Zupan, Steber in Bohinjska ter JLA (pred dnevi je doživela 2. ZP). Česnova solo 1. ZP je bila že znanilka »nove dobe« (tudi njegovi ponovitvi Škorpijona in Belak - Manfreda sta bili med prvimi), katere realnost je še utrdila nedavna ponovitev Leve smeri.
Plastron je prvi preplezal Slavko Svetičič, sam in v vsega petih urah, predlani 6. oktobra, ocenil pa je smer s VI+, A1, 550 m. Začenja na ozki polici pod Stebrom (kot Belak - Bešlin in Skarabej), do koder je Česen edino potreboval dereze. Srednji del smeri poteka med Debelo Berto in Skarabejem. Tu je imel dobre razmere, saj je ves ta del lahko plezal v plezalnikih (le za prehod gredine, oz. Belač - Zupan, si je moral natakniti čevlje, prav tako tudi za izstopni del nad zadnjo gredino). Je pa strmo, pravi, kot le redkokje. In tudi ocena (VI+, dve mesti A1) je povsem realna, čeprav se bosta seveda tudi oba tehnična dela dala ponoviti čisto prosto.
»Imel pa sem dobre razmere«, je pripovedoval Tomo, »še nikdar pozimi ni bilo tako toplo. Zato sem tudi tako hitro, v nekaj manj kot sedmih urah, izplezal na rob stene.«
Bilo je to v ponedeljek 9. t. m., in opravil ni le 1. ZP. temveč je bila to prva ponovitev smeri nasploh. Ali je bil to le zadnji preizkus pred odhodom v Himalajo (27. t. m.), kjer jih čaka izredno zahteven cilj: Lotse Šar (8400 m), vrh na katerega je poskušalo splezati že 21 odprav, uspeli pa sta le dve med vsemi, in Srednji vrh Lotseja, ki je s svojimi 8430 m najvišji še neosvojeni vrh na svetu.

FRANCI SAVENC

Ekstremni spusti
Borut Črnivec je 26. januarja opravil izjemen spust v Dolomitih. Smučal je iz vrha Piz de Perez (2507 m) po osrednjem ozebniku v severni steni. Visok je 700 m, ocena spusta pa je S4/3, III+, 8. t. m. je z vrha Črne prsti smučal na ST (S3) po Kozjek robu na Lisec in potem po vzhodnem pobočju proti planini za Liscem (S5/3, IV, 200 m). Istega dne so Dejan Ogrinec, Marko Paternu in Andrej Zorčič presmučali severno steno Palca (2126 m) na avstrijski strani Karavank. Osrednja grapa jih je navdušila predvsem zaradi višine in elegantne linije, vse to jo po njihovem mnenju uvršča med lepše spuste v Karavankah. Grapo so presmučali v solidnih razmerah, ocenili pa so jo S5/4, IV-, 800 m.
Dvakrat so presmučali tudi severno pobočje Rjave skale (žičnica na Vogel). Konec decembra, še v letu 1986 so Paternu, Ogrinec, Vidic in Zorčič presmučali Črnega tulipana, s tem, da so težave v zgornjem delu obšli po lažji varianti (S5/3-4, III+, 900 m).
4. t. m. pa je Ogrinec sam presmučal Mihčevo grapo (S5+/3-4, IV-, 900 m).

Predstavitev z diapozitivi
V domžalski knjižnici bosta Janez Jeglič in Silvo Karo 18. t. m. ob 19. uri vodila razgovor o alpinizmu in ga predstavila tudi z barvnimi diapozitivi. Lahko si boste ogledali Himalajo, Patagonijo, prosto plezanje. Srečanje organizira OKZMS in knjižnica Domžale.

Odlično v Julijcih in Kamniških
Mirko Kranjc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta 5. in 6. t. m. v severni steni Šit za Jegličem in Karom iz leta 1983 sedaj še drugič pozimi ponovila smer JLA. Prvi dan sta v slabih razmerah splezala štiri raztežaje in še napela petega. Drugi dan je bilo bolje, saj sta lahko nekaj raztežajev splezala tudi v plezalnikih, pa tudi vreme je bilo toplejše. Izstopila sta okoli petih popoldne in že v temi sestopila po Jesihovi.
Slavko Svetičič in Robi Černilogar sta se odpravila v zahodno steno Krna. Potem ko sta 7. t. m. ponovila Dušanov slap, sta naslednji dan vstopila v smer Zagon. V spodnjem delu sta imela precej težav zaradi pomanjkanja ledu in sta tako morala ponekod uporabljati tudi tehniko, predvsem v prvem in četrtem raztežaju. Ker pa je zgornji del smeri lažji, sta potem ponovila še celotno Drežniško smer. Ocena celotne kombinacije je V+, A1/V, IV, 85° do 90°, ostalo 50°, 800 m, 6 ur.
Tudi v Kamniških Alpah so bili dobri vzponi Marko Lukič, Silvo Babič in Armand Polegek so v severni steni Škarij izbrali Spominsko smer Iva Veberiča - Reinkarnacija. 7. t. m. so v 8 urah opravili prvo zimsko (in tudi v celoti šele prvo) ponovitev te 350 m visoke smeri z oceno VI-, A2/V+. V težjih raztežajih je bilo snega malo in prvi v navezi je te dele preplezal kar v plezalnikih. Večje probleme so imeli preko dveh velikih streh, kjer je hkrati potrebno preplezati tudi nekaj prečnic. Popoldne jih je zajelo precej slabo vreme, vendar so imeli do roba stene le še lažje raztežaje. Sestopili so po vzhodni grapi med Ojstrico in Škarjami.
Kamniški alpinisti Danilo Golob, Rado Nadvešnik in Marko Prezelj so preplezali Orion v zahodni steni Brane, ki sta jo v začetku zime 84/85 v prvenstvenem vzponu preplezala Metod in Tone Škarja. Trojka je od 7. do 8. t. m. opravila prvo ponovitev, drugo zimsko. Spodaj je smer ocenjena VI, A2/V+, V in za ta del so potrebovali 9 ur, zgoraj pa je lažje (III-IV, II), vendar daljše. V zahodni steni Planjave pa sta Janez Benkovič in Tomo Drolec plezala Dokončano smer (V+, A1, 3 raztežaji, 4. ZP).
V isti steni sta Dare Juhant in Boris Lipovec 7. t. m. ponovila Centralno smer (V, A1, 250 m), naslednji dan pa sta vstopila v severno steno in opravila 2. ZP Glave Planjave (VI-, A2, 150 m). Ta smer je prvič dobila zimski obisk že leta 1968, takrat sta Janez Golob in Silvo Jošt preplezala z bivakom celo, 1000 m visoko severno steno.

Pomembnejše v slapovih
Slavko Svetičič je 4. t. m. v dolini Kacenpoh blizu Podbrda ponovil Levi slap, ki ga je podaljšal še za 70 m. Skupna ocena bi bila sedaj VI -, 80 do 90 stopinj, ostalo 60 stopinj, 220 m, plezal pa je uro in pol. Potem je v grapi zlezel še dva nova slapova, in sicer levo in desno od slapu Vztrajnost. Levega je imenoval Kapljica (V+, 85 do 90 stopinj, ostalo 50 stopinj, 100 m), desni pa se imenuje Ledena solza (V-, 85°, 60°, 100 m). Za vsakega je potreboval pol ure. Na istem področju sta Darko Podgornik in Drago Frelih opravila prvo ponovitev slapa Kacenpoh, ki sta ga lani prva splezala Svetičič in Panjtar. Ocena je VI, A1/70° do 95°. Višina slapu je 90 m, spodnja polovica je malce manj strma, v zgornji pa je naklonina kar na nekaj mestih večja od 90 stopinj.
Peter Podgornik je 8. januarja opravil 1. SP Končarjevega slapu v Trenti. V celoti je plezal ves čas po grapi in meni, da slap presega skupno višino 250 m (85°/70°). 28. januarja je v Loški steni prav tako prvi sam ponovil Lukežev led (150 m, 85°/75°). Dva dni kasneje je opravil 2. SP Reščevega slapu v Možnici (90°/65°, 100 m). Z Jelkom Flajsem pa sta 28. januarja v Trenti opravila 2. vzpon po slapu desno od Mlinarice (120m, 85°/60°-70°). Igor Krevelj in Andrej Petrovčič sta poleg Sinjega slapu plezala še Vikijevo svečo (8. t. m.), ki je bila 2 m pod izstopom počena.

Filmi še v Mariboru
Po predstavitvi amaterskih alpinističnih filmov v Ljubljani in Kranju, bodo podoben prikaz napravili tudi v Mariboru. Pregled bo na pedagoški fakulteti, v amfiteatru, v petek, 20. t. m. ob 19. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali dva filma Petra Podgornika (Cerro Torre in Plezanje v Severni Ameriki) ter Nepalske poti Petra Markiča.

Skrbne priprave na proslavo jubileja
MARIBOR - PD PTT Maribor je na občnem zboru, ki je bil 30. po vrsti, pretreslo delo v lanskem letu. Uspešno so organizirali 34. srečanje PTT planincev Jugoslavije in 34. partizanski marš. V društvo so vključili več ko
100 novih članov; zdaj jih je že 1025. V programu dela za leto 1987 je predvideno nadaljevanje del na Poštarski koči pod Plešivcem, organizacija 20. zbora PTT planincev Slovenije, ki bo združen s proslavo 30-letnice društva in več drugih nalog.
Dosedanjemu predsedniku Francu Krivcu so se zahvalili za dolgoletno uspešno vodenje društva in ga razglasili za častnega člana društva. Zlati častni znak PŽS so prejeli: Anica Zupanc, Marija Kovačič, Franc Krivec; srebrni: Jože Zidarič, Janez Kocbek, Danilo Vodušek in Anton Jamnik; bronasti: Ferdinand Šen, Marjan Kos, Alfonz Podgorelec in Anton Lampe. Srebrni častni znak PZJ pa je dobil Bruno Fras, ki je tudi novi predsednik društva.

M. K.

Srečanje alpinistk (RHM) bo pri nas
Vsakoletno srečanje vseh najboljših alpinistk sveta bo letošnje leto pri nas, in sicer od 12. do 19. aprila v Paklenici. Najbrž se bodo letos prvič udeležile srečanja tudi plezalke iz Skandinavije, Američanke in Indijke. Tako bo zbor prerasel dosedanje okvire, k čemur je najbrž pripomoglo prav srečanje v Chamonixu poleti 1986, kjer je naša predstavnica Ines Božič seznanila navzoče s privlačnostjo Paklenice. Na srečanje so vabljene vse slovenske plezalke, dosedanje udeleženke srečanja pa bodo dobile tudi osebna vabila, le ta pa bodo poslali tudi vsem slovenskim alpinističnim odsekom.
Poleg tega je Ines Božič dobila tudi povabilo iz Madžarske na 4. tekmovanje v plezanju, ki bo v Miskolcu od 24. do 26. aprila letos. Za kakršnekoli informacije oz. prijave (tudi za informacije o ženskem srečanju v Paklenici) lahko dobite na naslovu: Ines Božič Cerkova 9, Ljubljana.

To večno, nepotešljivo hrepenenje ...
Prvenec Vikija Grošlja, V prostranstvih črnega granita so v bistvu dnevniški zapiski o izredno uspešni odpravi v Karakorum 1986 leta. Knjiga je torej nastala ob samih dogodkih, od odhoda v Pakistan, pa do srečnega povratka, zato je pretežno pisana reportažno, to pa ji daje posebno svežino in neposrednost. Avtor ne opisuje doživljajev in vtisov iz časovne oddaljenosti, ampak kot prvi vtis, subjektivno in zato tem bolj čustveno, brez tančice časa, ki dogodke omili, zabriše ostrine in jih poskuša subjektivizirati.
Vendar pa Grošljevo delo noče biti le reportaža o neki poti, zgolj opis dogodkov, krajev in ljudi. Med branjem, ki nas pritegne, da knjige ne moremo več odložiti, pa čeprav že od začetka dobro poznamo njen konec, nenadoma začutimo, da se nam skozi opisovanje potovanja in samih vzponov na osemtisočake, vedno bolj oblikuje avtorjeva osebnost. In prav to je tisto, kar daje knjigi širšo dimenzijo, saj so poleg odličnih opisov vzponov na vrhove, najžlahtnejše tiste strani, ko Viki preneha biti vodja odprave in vrhunski alpinist (udeleženec mislim da šestih odprav na azijske osemtisočake), ampak se nam razkrije predvsem kot človek.
Takrat z njim začutimo njegovo tesnobo, ko spremlja tragedijo na K2, ko se mu gora zazdi kot velik nagrobnik, prizadene nas njegovo razmišljanje o smrti, ki ga že od doma spremlja skozi vso odpravo, nekaj trpkega je v njegovih stavkih, ko opisuje alpiniste z vsega sveta, kako prihajajo pod te ogromne gore, kako se vračajo strti in poraženi, redki, srečni, nekateri pa ostanejo del teh gora v skromnih kamnitih grobovih ali v ledeniški razpoki, presenetijo nas grenke besede o ljudeh, o družbi, ki jo gleda izredno kritično, pa čeprav je tam pod grebeni Karakoruma vsakdanjost tako odmaknjena, kot le malo kje na zemlji. Skratka, v knjigi je polno veselja in žalosti, tesnobe in malodušja, ki se lahko v trenutku spremeni v obup in umik, polno je življenja in zvezd, prijateljstva in zmagoslavja, polno je želja in sanj o novih ciljih, še preden je odprava končana.
To večno, nepotešljivo hrepenenje …
• Prednaročniška cena do 20. februarja je 4500 din. Še vedno jo lahko naročite na naslov: Viki Grošelj, Justinova 8, 61210 Šentvid. Pozneje bo cena 6900 din.

DEN CEDILNIK

Vodnik po zaledenelih slapovih zapolnil vrzel v literaturi
V plezalnem vodničku so Kozorog, Savenc in Škamperle predstavili kar 144 naših slapov - Sheme in karikature

»V zadnjem desetletju se je v vseh alpskih deželah (pa tudi drugod) razmahnilo plezanje zaledenelih slapov. Ta svojevrstna alpinistična disciplina je seveda vzbudila zanimanje tudi pri nas in preplezani so bili številni slapovi, med njimi nekaj zelo zahtevnih. Lahko bi dejali, da so poledeneli slapovi danes predmet zanimanja že skoraj slehernega alpinista. Zato se je seveda pojavila tudi potreba po sistematičnem razvrščanju in opisovanju slapov.«
Tako piše v uvodu novega plezalnega vodnička Zaledeneli slapovi. Vse skupaj se je pri nas začelo leta 1979, ko so Matijevec, Oblak in Vidmar prvi preplezali znanega Luciferja v Martuljku. Takrat najbrž niso pričakovali, kako se bo tovrstna alpinistična dejavnost pri nas razširila. Dve leti kasneje je bil ta isti slap štirikrat ponovljen in potem je počilo. Tako so Edo Kozorog, Franci Savenc in Igor Škamperle zagrizli v delo in zdaj je v vodničku predstavljenih kar 144 slapov, od katerih jih ima 67 tudi shemo. Običajen A5 format, ves tekst je pisan na računalnik, mnogo preglednih skic področij, kjer se slapovi nahajajo, dobre sheme, sem ter tja tudi posrečene karikature. Skratka vodniček, ki najbrž ne bo manjkal na policah tistih, ki jih plezanje preko zaledenelih slapov zanima. In teh je, kot smo rekli že uvodoma, kar precej.
Naklada je na žalost le 600 izvodov. Na žalost pravim zato, ker mislim, da bo hitro pošel in avtorji bodo morali razmišljati o ponatisu. Cena vodnička je 1000 din in ga je mogoče dobiti na že običajnih mestih, pa tudi direktno pri avtorjih.
V sredo, 18. t. m. ob 19. uri bosta Kozorog in Škamperle v Študentskem naselju (Blok 3, sejna soba v pritličju) predstavila Slovenske slapove tudi z barvnimi diapozitivi. Za uvod bosta prikazala slapove po svetu, sledil bo prikaz plezanja na Škotskem, ki je domovina plezanja v ledu, na koncu pa bodo posnetki iz slapov po vsej Sloveniji, tako poleti, kot tudi iz plezanja v zimskem času.

TOMO ČESEN
 

Oznake: ALP, AN, BIB
eXTReMe Tracker