Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Z gore ne moreš pasti

24.11.2012


Avtor: Kerouac, Jack, 1922-1969
Naslov: Klateži dharme / Jack Kerouac ; Prevod: Julija Potrč ; [spremna beseda Andrej Blatnik]
Vrsta/vsebina roman
Jezik slovenski
Leto 2012
Založništvo in izdelava Ljubljana : Cankarjeva založba, 2012 ([Nova Gorica] : Soča)
Fizični opis 227 str. ; 25 cm
ISBN 978-961-231-885-7 : 27,95 EUR

COBISS.SI-ID 263311872

sreda, 28. november 2012, ob 05:28, Boris Kumer, ogledov: 1417

Knjiga/Dnevnik.si - Mojca Ketiš: Recenzija dela Klateži dharme Jack Kerouaca

Roman Klateži dharme je Jack Kerouac napisal med 27. novembrom in 7. decembrom 1957 v majhni hiši v Orlandu, kjer je še danes pisateljska rezidenca, objavljen pa je bil leto kasneje. Gre za delno avtobiografsko delo, saj je prvoosebni protagonist knjige Ray Smith pisateljev alter ego, drugi samooklicani klateži, ki ga obdajajo, pa so resnični člani bitniškega gibanja iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Poglavitni lik poleg pripovedovalca je še Japhy Ryder, ki je odsev pesnika Garyja Snyderja, prejemnika Pulitzerjeve nagrade za poezijo in predavatelja na kalifornijski univerzi, sicer pa enega redkih bitnikov, ki živi in objavlja še danes.

Osrednji dogodek romana je vzpon Raya, Japhyja in njunega prijatelja Henryja Morleyja (ta lik je ustvarjen po knjižničarju na univerzi Berkeley) na goro Matterhorn v Sierri Nevadi v Kaliforniji. Vrh na višini 3743 metrov v protagonistu vzbudi osvežujoči občutek svobode, ki se v njem še bolj izrazito razlije potem, ko se mu po neprijetnem občutku tesnobe, da bo umrl, ki ga doživi tik pod vrhom, posveti, da z gore ne more pasti. »Sicer ne vem, če z gore lahko padeš ali ne, ampak jaz sem dojel, da ne moreš. Takšno spoznanje me je obšlo.« Po tem doživetju se v njem odpre še globlja potreba po sožitju z neokrnjenostjo narave. Zdi pa se, da ta nekako obvisi v zraku, saj se Ray vrne k svojemu prejšnjemu načinu življenja – pitju alkohola in večinoma neplodnemu razpravljanju o filozofiji in poeziji. Sicer razmišlja o tem, da bi se zoperstavil potrošniškemu okolju in poiskal drugačen način življenja, a se neprestano vrača dol v »ta svet« – tako tudi na koncu romana, s čimer ostaja odprto vprašanje, koliko si zares prizadeva poiskati »notranji mir«, koliko pa gre morda za preprosto navajenost.

Klateži dharme so drugi Kerouacov roman, ki je preveden v slovenščino, poleg kultnega romana Na cesti, ki ga so številni vzeli za svojo pohodniško biblijo, pa je tudi najbolj znan in po mnenju mnogih najbolje napisan. Romana se na kratko povežeta, ko se Ray v uvodnem poglavju na vlaku sreča z naključnim klatežem, a v naslednjem že vzpostavi poseben pomen »klatežev dharme« kot iskalcev resnice. Kerouac je sicer začel kot pesnik, kar močno zaznamuje njegov jezik – še najbolj v opisovanju narave, kjer prevladujejo dolgi stavki in zapletena sintaksa. V knjigi so tudi podrobno in humorno opisane seanse pesniške družbe in njihova opita poezija.

Mojca Ketiš

 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker