Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 12.01.1987

  12.01.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 12. januar 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1328

Delo, Šport: ... Uspešen začetek letošnje zimske plezalne sezone

Vzponi sicer niso bili na ravni lanskega začetka sezone, vendar so kljub temu pomembni - Veliko snega na policah - Oviral je mraz
KRANJ - Teden pred začetkom letošnje zimske alpinistične sezone je bil brez padavin. Toda tudi po sneženju se niso razmere bistveno poslabšale, visoko v stenah je bil poglavitna ovira predvsem mraz. Prvi pomembnejši vzponi so se tako začeli že pred novim letom.
Bojan Pograjc, Bojan Počkar in Jernej Stritih (vsi AO Železničar) so v Kotu preplezali novo smer. Grapo v severni steni Macesnovca prekinjajo številni navpični in previsni skoki. Čez nje so fantje speljali 27. decembra lani novo smer in zanjo potrebovali 12 ur plezanja. Višina stene je 880 m, vendar je spodnjega, lažjega dela okoli 530 m, kjer težave ne presegajo IV. stopnjo, naklonina ledu pa je od 30 do 40 stopinj, na najstrmejšem mestu pa 80 stopinj. Drugi del pa je težji. Poglavitna težava je predvsem slabo varovanje. Skala je drobljiva in z malo dobrimi razpokami za kline. Težave v skali so ocenili VI, A2, V+, A0, strmina ledu pa je 75°/50°-55°. V najtežjem raztežaju so morali dvakrat vrtati. Enkrat na stojišču in drugič med plezanjem (svedrovca sta brez ploščic). Sem ter tja so bili uporabni celo zatiči in friendi. Vračali so se kar po isti smeri in deloma tudi po razu ob grapi, seveda ob vrvi. Svojo prvenstveno smer so imenovali Zakleta grapa.
Filip Bertoncelj in Igor Kalan (oba AO Kranj) sta 28. decembra v dobrih 6 urah opravila 3. zimsko ponovitev Spominske smeri dr. Chodounskega v severni steni Jezerske Kočne. Smer je visoka 250 m, z raztežajem in pol težav (VI, A1), ostalo pa ima oceno III-IV. Na najtežjih mestih je bila skala suha, najzahtevnejši pa so bili pravzaprav prehodi iz strmega v položnejši del stene. Oviral ju je tudi mraz in veter.
Bregarjevo spominsko smer v severni steni Štajerske Rinke so splezali dvakrat. Prvo zimsko ponovitev je opravil Polde Felicijan s soplezalcem (oba AO Celje), za njima pa so jo kot drugi pozimi splezali še Armand Polegek (AO Kozjak), Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) ter Marko Lukič in Silvo Babič (oba AO TAM). Za smer (V+, Al, 500 m) so 28. in 29. decembra, potrebovali približno 20 ur. Splezali so (kot prva dva) do Glave, nato pa izplezali po izstopni varianti Stebra Štajerske Rinke. Prvi dan jih je oviral veter, uspeli so priti čez zajedo, od koder se smer Modec - Režek odcepi desno. Dva raztežaja so se spustili nazaj na dobro mesto za bivak. Naslednji dan jim je nekaj problemov povzročil še transport opreme preko velike prečnice in popoldne so priplezali na gredino pod Glavo. Prosenjak je rahlo ozebel in odločili so se, da še v temi izplezajo po grapi, levo od Glave Štajerske Rinke.
Za severno triglavsko steno so trije alpinisti potrebovali tri dni. Tomo Lapajne, Peter Poljanec in Emil Tratnik (člani AO Idrija) so kot prvi doslej pozimi preplezali Skalaško smer z Ladjo. To je ena od tistih redkih, srednje težkih klasičnih smeri v naših stenah, ki še ni imela zimske ponovitve, čeprav so poskusi seveda bili. Najuspešnejša sta bila vendarle Ciril Debeljak in Rado Kočevar, ki sta že leta 1949 od 17. do 18. aprila opravila ponovitev v zimskih razmerah. Idrijski alpinisti so začeli s plezanjem v torek, 30. decembra, rob stene pa so dosegli prvega dne januarja letos. Strmejši deli stene so bili kopni, ostalo pa precej zoprno. Prvič so bivakirali na Skalaškem turncu, drugič pa takoj nad Ladjo.

USPEH SVETIČIČA - Pomemben vzpon v Vršacu
Slavc Svetičič (AO Idrija) pa je 6. januarja opravil pomemben vzpon v severni steni Vršaca. V smer Beli trak je vstopil še v mraku in v svitu prišel do ključnega mesta. Zaradi suhe jeseni in tudi zime sveča ni bila cela. Tako je imel precej težav, da je to mesto preplezal. Razmere so bile sicer dobre, vendar je imel težave tudi v zgornjem delu ozebnika, kjer je bilo snega bolj malo. Zgoraj pa je potem splezal Popoldansko smer (V). Čeprav je bila videti stena od spodaj v glavnem kopna, so bile police vse zasute s pršičem. Rob stene je dosegel že ponoči, ko je snežilo. Svetičič je tako opravil pomemben vzpon v tej 1100 m visoki in mogočni steni. Ocena kombinacije Belega traku in Popoldanske smeri je od 40 do 90 stopinj, A1, V. Na ključnem mestu Belega traku je namreč moral uporabiti tudi tehniko, ker ledu ni bilo. Za celotno steno je potreboval 13 ur.

TOMO ČESEN

Načrti planincev za 1987
Tomaž Banovec o načrtih slovenske planinske organizacije - Himalajsko imenoslovje je dragocen pripomoček – Dobrodošla dopolnila
LJUBLJANA - Avtor uvodnika decembrske številke Planinskega vestnika je spet predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Največ govori o načrtih planinske organizacije za leto 1987. Osnovna izhodišča novega programa naj bi po njegovem bila tudi samoodrekanje in še več prostovoljnega dela. In tega smo planinci vajeni, pravi. O družbeni pomoči pa meni: »Nihče ni proti njej, vendar naj ne bi bila osnova za vse, naj bo hitra, z malo administriranja, učinkovita ...« Sicer pa je po njegovem najbolje, da naj bi delavec, občan dosegel takšno življenjsko raven, da bo svoje dejavnosti v prostem času lahko podprl sam.
Uvodničar nekaj prostora nameni tudi našim vrhunskim planincem - alpinistom in plezalcem. Seveda ne more mimo težav, ki zadevajo šolo v nepalskem Manangu, saj je bil članek z naslovom »Ali šole v Manangu res ne potrebujemo več«, neposredna reakcija na predsednikovo mnenje o tej postojanki. Za ta problem in za zaplete ob financiranju plezalskih in alpinističnih dosežkov je po njegovih besedah krivo to, da nimamo ustreznih meril niti med seboj niti navzven. Nadalje omeni Alešev sklad, ki so ga na Planinski zvezi oblikovali zato, »da bi bilo bolje«. Seveda ne gre bolje, zapiše, vsaj tako ne. Zakaj? Že precej časa je minilo, odkar so sprejeli pravilnik sklada in srednjeročni program dejavnosti vrhunskega alpinizma in odpravarstva, zdaj pa se je treba s posameznimi delovnimi organizacijami dogovoriti o višini sredstev, s katerimi bi k skladu pristopile.
»V Himalaji smo že dosegli toliko, da se sedaj lahko lotimo tudi konfrontacije prakse z (našimi) jezikovnimi pravili, pravi Franci Savenc v uvodu v Himalajsko imenoslovje, kjer je s pomočjo tovarišev objavil seznam himalajskih vrhov (na katere je dovoljeno organizirati odprave) v slovenski transkripciji in v angleščini. Pisec se zaveda, da seznam ni popoln in dokončen, zato se priporoča za vsakršna dopolnila in pripombe. Kljub temu pa bo slovenska transkripcija marsikomu, ki se bo lotil pisanja o Himalaji, nadvse dobrodošel in dragocen pripomoček .
Gregor Klančnik je v svojem kratkem sestavku seveda spregovoril o razširitvi planinske koče pri Triglavskih jezerih. Načrt je bil z jesenjo uresničen; za zimo je kot je bilo obljubljeno, pripravljenih 52 ležišč. Pomembna je tudi novost, da bodo v mrtvi sezoni planinci in smučarji morali obisk postojanke prijaviti planinskemu društvu Ljubljana Matica in seveda poravnati prenočnino. To je za društvo sicer precejšnje tveganje, vendar so prepričani, da bodo vsi obiskovalci planinske koče pri Triglavskih jezerih izpit o poštenosti in planinski etiki uspešno opravili.
O lanskih uspehih naših alpinistov v patagonskih gorah je bilo tudi v Vestniku veliko govora. Vendar je tu še en prispevek, ki govori o vzponu trojice po Maestrijevi smeri na Cerro Torre in o srečanju s tovariši druge naše odprave tik pod vrhom gore. Tudi tokrat avtor Matevž Lenarčič ne odstopa od svojega značilnega sloga in že zato se tudi to reportažo splača prebrati.
V drugem delu lanske zadnje številke Vestnika preberemo opise številnih doživetij s planinskih poti in brezpotij po gorah Slovenije in Jugoslavije, denimo, zapis o potepanjih po samotnih hribih okrog Velega polja leta je izpod peresa Matjaža Čuka in utrinki s Kapelske poti avtorja Branka Čeha. Vendar se vsa ta podoživljanja omejujejo zgolj na zunanje opise doživetij.

MATEJ ŠURC

Alpinistični razgledi št. 23
Zadnja številka Alpinističnih razgledov, 23. po vrsti, je izšla zadnji teden lanskega leta. Skoraj bi lahko rekli, dobili smo jo kot za novoletno darilo. Med zadnjima dvema številkama tega internega glasila slovenskih alpinistov, ki izhajajo že od leta 1979, je minilo že kar nekaj časa, mislim, da kar preveč. Novo uredništvo na čelu z glavnim urednikom Zoranom Gaborovičem, obljublja, da bo sedaj drugače. Kljub temu se morajo vsi alpinisti zavedati, da bodo Alpinistični razgledi zares dobri, aktualni in zanimivi le, če bodo prispevali svoje moči in ideje. Ne moremo pričakovati od dvanajstih ljudi, ki sestavljajo nov uredniški odbor, da bodo zmogli brez njih. Svetujem jim le, da z vsebino skušajo obdržati čim večjo kvalitetno raven in le to vseskozi zviševati. Misli o pravi alpinistični reviji niso odveč. Smo pravzaprav edini na svetu, kjer s svojimi dosežki mnogo pomenimo, vendar nimamo svoje revije. A to da res nekaj pomenimo, tega si nismo izmislili, sami, to so nam priznali drugi in to lahko preberemo na straneh mnogih svetovno znanih alpinističnih revij. Če bi med temi bila še naša, potem bi svet o naših alpinistih vedel še kaj drugega.
Če so cilji slovenskega in jugoslovanskega alpinizma vrhunski dosežki na vseh področjih alpinizma, in upam, da je tako, potem je stvar čisto preprosta. In k temu lahko prispevajo seveda tudi Alpinistični razgledi.
Poglejmo si še vsebino zadnje številke. Bine Mlač nadaljuje s serijo Veliki pionirji alpinizma, morda bi pri tem veljalo poseči še med može novejšega časa. Že takoj naprej lahko preberemo, kako je mogoče najti nekatere alpinistične revije in druge knjige, vse novejšega datuma, v škatli za star papir. In to pred knjižnico PZS. Ne poznam sicer planincev, ki bi jih v teh revijah kaj zanimalo, poznam pa alpiniste, ki bi prav radi kaj prebrali, pa nimajo denarja, da bi jih naročili iz tujine.
O prostem plezanju sta dva članka, eden je pravzaprav prevod, Dušan Jelinčič, pa dodaja malo filozofije o alpinizmu.
Prostor je tudi za nove smeri, ki pa bi jih lahko bilo več. Tiste, ki pa so že opisane v raznoraznih vodnikih, pa mirne duše lahko izpustijo.
Portret Petra Crofta, vodilnega kanadskega plezalca, me je še posebno prevzel. Pa ne samo zato, ker tudi sam rad počenjam takšne stvari. Vsekakor zelo dober prevod. A toliko manj me je prevzel prevod iz Verticala. Prav nič konkretnega. V sicer odlični francoski revij, bi lahko našli kaj mnogo boljšega.
Bojan Leskošek je dodobra predstavil, kako mora trenirati vsak alpinist. Za konec še nekaj novic o opremi, med drugim lahko preberemo tudi o preizkusu domačih vrvi. Upajo, da bodo nekoč le lahko prišli do ustrezne plezalne vrvi. A če sem malce zloben, mislim da lahko za sedaj le upajo. 23. številki Alpinističnih razgledov, so svoje dodali tudi karikaturisti.
In še nekaj. Ob branju opazimo, da je del razgledov napisan na računalnik. Zares pohvalno. Ko bodo takšni vsi, bodo še boljši.

TOMO ČESEN

Slabe razmere v Turski gori
Andreja Atanasov in Silvo Babič sta 3. t. m. v severni steni Turske gore ponovila Tschadovo smer z vstopno varianto Bela piramida. Dopoldne sta imela nemogoče razmere, kložast sneg, meglo, veter. Zaradi težav z orientacijo sta se obrnila in splezala do vrha popoldne, sestopila sta po Turskem žlebu.

Slapovi v predelu Podbrda
Darko Podgornik in Vojko Pajntar sta 28. decembra lani obiskala predel okoli Podbrda, ki je bogat s slapovi. Splezala sta enega in ga imenovala Slap zlomljene bajle, v njem so zmerne težave (IV, 80°/40°-70°), je pa relativno visok (100 m). Podgornik je slab teden pred tem v Ospu soliral Staro smer.

Razpis PZVA za Centralne Alpe
Komisija za alpinizem bo sofinancirala stroške štirim navezam za zimske vzpone v Centralnih Alpah. Izbrane naveze bodo dobile polovico odobrenega zneska, drugo polovico pa le, če bodo izpolnili načrte.
Prijave je treba poslati do 19. t. m. na PZS, Komisija za alpinizem, kasnejših prijav ne bodo upoštevali. Tisti, ki v zadnjih treh letih niso pošiljali prijav za kategorizacijo, naj pošljejo tudi seznam lednih in zimskih vzponov v tem času. Izbor bo opravila podkomisija za kvalitetni alpinizem, prednost pa bodo imeli alpinisti s kvalitetnejšimi ledenimi in zimskimi vzponi.
Če katera izmed izbranih navez niti ne bo poskušala opraviti svojih načrtov, bodo njihov denar dobili tisti, ki bodo te vzpone opravili, vendar ne bodo izbrani. Oboji pa bodo morali poročilo o opravljenih vzponih predložiti Komisiji za alpinizem do 31. marca. K prijavi je potrebno navesti, katere smeri načrtujejo naveze za njihovo zimsko plezanje v Centralnih Alpah.

Preložili so odpravo
Planinska zveza Makedonije se je odločila, da zaradi pomanjkanja časa (bilo bi nemogoče zbrati potreben denar in del opreme) preloži odpravo »Everest 87«. Predvidoma naj bi šla na pot v letu 1989, za kar imajo tudi že (načelno) soglasje nepalskih oblasti. Jedro ekipe bo enako kot za »Manaslu 86«.

Hiter vzpon
Jose Permana Sabate (23) in Šerpa Ang Rita (38) sta opravila pristop na Kangčendzengo (8586 m). Zanimivo je, da sta štartala iz višinskega tabora na 7800 m in da sta v enem opravila 1500 m vzpona in sestopa, šerpa brez dodatnega kisika.

Zgodnje privajanje
Številni so rekordi in »rekordi«, tudi v tem, kdo je bil najmlajši ali pa najstarejši. O Reinholdu Messnerju, ki si je prislužil nesmrtno slavo z vzponi na vse osemtisočake in potem še najvišje vrhove vseh celin, pišejo, da je bil s svojo nekajmesečno hčerko v Himalaji že 5000 m visoko. Toda sedaj poročajo o znanem japonskem alpinistu Takash Ozakiju, ki si je naložil svojega enoletnega sina in se skupaj z ženo, Francozinjo Frederike Jeli, povzpel na Island Peak, 6189 m, na področju Everesta. Temperatura je bila okoli 20 stopinj pod lediščem, o koristnosti tako zgodnjega privajanja na mraz in višino pa ne poročajo

Iz Nikšiča v Ande
Desetčlanska odprava PD Javorak iz Nikšiča je odpotovala v Buenos Aires, od koder bo krenila v argentinske Ande.

Cankarjev dom danes: Broad Peak, Gašerbrum II in K2
LJUBLJANA - Danes zvečer ob 19. in 21. uri si lahko v srednji dvorani Cankarjevega doma ogledate predavanje z barvnimi diapozitivi o letošnji zelo uspešni odpravi v Karakorum. Ženski jugoslovanski osemtisočak, hiter alpski vzpon na Gašerbrum II in nova smer v južni steni drugega najvišjega vrha na svetu K2, to so poglavitni dosežki odprave, ki so bili posebej opazni tudi v tujini. Na predavanju se bodo predstavili vsi člani odprave. (Na sliki baza odprave, v ozadju K2.)

T. Č.

PD Jakob Aljaž
MARIBOR - V občini Maribor Pobrežje, kjer doslej še niso imeli planinskega društva so 13. decembra ustanovili PD in ga poimenovali po »triglavskem župniku« Jakobu Aljažu.
Najprej so nameravali ustanoviti le planinsko skupino, potem so septembra imenovali pripravljalni odbor, povezali pa so se tudi z OŠ Borcev za severno mejo. Ob ustanovitvi so imeli že 52 članov, sedež v prostorih KS Jožeta Lacka (Na Trati 2, uradne ure vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri), za predsednika pa so izvolili Darka Žnidarja. V društvu že imajo štiri planinske vodnike, na prvi tečaj za MV pa bodo poslali tudi dva svoja kandidata.

ID

Nova planinska transverzala
SARAJEVO - Planinsko društvo »Željezničar« je pripravilo planinsko transverzalo »Po poteh romanijskih partizanov « Začenja se v Palah, konča pa se v Mokrom, potem ko obišče najlepše predele Romanije z najvišjim vrhom Crvene Stijene (1412 m). Dolga je okoli 60 km, ima devet kontrolnih točk, prehoditi pa jo je mogoče v 18 do 20 urah. Označena je z običajnimi markacijami, le občasno so jim dodali znak SRP. Za nočitev je na voljo planinski dom Slaviša Vjaner - Čiča, ki je stalno odprt in koča na Crvenim stijenama, ki pa je odprta le ob sobotah in nedeljah. Sicer pa je mogoče dobiti (PD Željezničar, Ključka 2, 71000 Sarajevo) tudi dnevnik, v katerem je skica poti. Obisk kontrolnih točk se dokazuje s fotografijami.

H. B.

Aktivni v PD Tajan
ZAVIDOVIČI - Planinsko društvo Tajan ima okoli 600 članov in več sekcij. Organizirali so tečaj za gorske reševalce, ki ga vodijo inštruktorji iz Sarajeva, sodelujejo s klubom mladih raziskovalcev Atom, nakupili so precej opreme in organizirali številne izlete. Kar je še posebej zanimivo, pa razširjajo tudi z radijskimi valovi; vsak četrtek ima Radio - Zavidoviči četrt urno oddajo, namenjeno planinstvu.

R. K.

Diapozitivi Karnijskih Alp
KOPER - Obalno planinsko društvo Koper pripravlja v sodelovanju z založbo Lipa iz Kopra izdajo izbora spisov dr. Viktorja Vovka. Za naslovnico in ilustracijo pa potrebujejo nekaj uspelih barvnih posnetkov. Na diapozitivih naj bi bili po možnosti motivi, kakršni so bili uporabljeni za ilustracijo Vovkovih spisov v Planinskem vestniku (1962 - 68). Zaželeni so diapozitivi formata 6 cm x 6 cm. Avtorji naj jih pošljejo (z naslovom in opisom) na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9. 61000 Ljubljana.

Oznake: ALP, AN, PrV, PV
eXTReMe Tracker