Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 18.04.1994

18.04.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 18. april 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1178

Delo, Šport: ... Nad Chamonixom dobre razmere ob koncu zime

V gorah je bilo veliko snega, ki je bil v lednih smereh trd - Koče dobro oskrbovane, a drage - Pogačar in Ježek sta splezala Superkoluar
Miro Pogačar in Aleš Ježek (AO Radovljica) sta bila od 18. do 25. marca v Chamonixu. V gorah je bilo precej snega, razmere za plezanje lednih smeri pa so bile precej dobre. Zelo obiskani so bili ozebniki v Mt. Blanc du Taculu (zlasti ozebnik Chere in Superkoluar) in smeri nad ledenikom Argentiere (Švicarska v Les Courtes ter Comue - Devaille, La garde in Jackson v Les Droites). Dostopi do smeri so bili sorazmerno enostavni. Ledeniške razpoke so bile zalite, sneg se ni preveč prediral, tako da se je dalo priti do sten brez smuči.
21. marca sta preplezala ozebnik Cher ( D, 350 m) v Mt. Blanc du Taculu, 22. 3. pa sta splezala še Superkoluar (ED, 800 m) v istem hribu. Slednjo smer sta splezala z originalnim vstopom. V smer dopoldne sije sonce, tako da je bilo v vstopnih raztežajih že bolj malo ledu, pa tudi v zgornjem raztežaju je bil led ponekod precej tenak. Stojišča so opremljena, tako da sta se po opravljenem vzponu spustila prek smeri.
Po teh dveh vzponih sta odšla na ledenik Argentiere, kjer vreme ni bilo najboljše, saj so se megle ves čas zadrževale na višini 3500 metrov. 24. marca sta smučala s sedla Tour Noire (3535 m), naslednji dan pa še z vrha Aig. Argentiere (3902 m).
Noči pred vzponi sta prespala v kočah pod Aig. du Midi oz. na ledeniku Argentiere, ki so bile odprte in oskrbovane. Tako sta se izognila mrzlim bivakom, le nočnina je precej zasoljena - približno 40 DEM za noč, saj članom PZS ne priznajo nobenega popusta.
Miro Pogačar še poroča, da je bilo v zimskem času aktivnih 12 članov AO Radovljica, ki so opravili prek 100 alpinističnih vzponov (ledenih slapov, turnih smukov, pristopov na vrhove nad 2000 metri in nekaj lažjih smeri).

MIHA PETERNEL

Plezališča Slovenije, nov, sodoben vodnik
Tomo Česen in Danilo Cedilnik sta odlično opravila veliko delo, enako pa tudi založba Sidarta

Alpinističnih vodnikov imamo že celo vrsto, od Našega alpinizma, do preglednih pa tudi izbornih, ki so zadnji dve desetletji že dokaj zapolnili vrzeli na tem področju. Bili so vseh mogočih tehnik, od ciklostilnih izdelkov do pravih knjižnih del, različnih avtorjev in založb pa tudi različnih kvalitetnih razredov. Kompleksnejših vodnikov za (športne) plezalce pa pravzaprav nismo imeli, vsaj tako kvalitetnega in popolnega kot so Plezališča Slovenije, gotovo ne.
Novi format Sidarte je vsekakor precej priročnejši (12,5 cm x 21 cm), čeprav v (vsak) žep vodniki le ne bodo šli. Toda manjšega si skoraj ne bi mogli privoščiti ob tovrstni grafični opremi. Risbe bi zgubile na preglednosti, podatki ne bi mogli biti tako združeni ... Papir je zelo kvaliteten za vse vrste reprodukcij, obeta pa biti dovolj trpežen tudi za najbolj zagnane. Vodnik je sicer mehkih platnic, toda s šivanjem so mu dali potrebno kompaktnost.
Vodnik je zasnovan na pretežno grafičnih informacijah. Opisov je malo. Ob naslovu ena, dve ali tri zvezdice, ki jih rangirajo, od lokalnega pomena, do plezališča evropskega formata. Potem pa dva trije stavki predstavitve plezališča, eden o njegovi orientaciji, pa najprimernejšem času za plezanje, kratek opis karakteristik smeri in eventuelne pripombe, pa še nekaj besed o možnostih prenočevanja; navadno kakih pol strani.
Število smeri je predstavljeno z diagramom, po težavnosti. (Ocene so francoske in v uvodu predstavljene v primerjavi z lestvico UIAA in ameriškimi. Že v uvodnem delu pa je tabela vseh predstavljenih plezališč s številom smeri po ocenah.) Dostopnost, razporeditev posameznih objektov ... pa s preglednimi skicami.
In potem, na več straneh lične ter razločne risbe z vrisanimi smermi in tudi nekaterimi osnovnimi informaci-jami. V podpisu so številke smeri nadomeščene z imeni, dodane so ocene po raztežajih in »kvadratiči« v katerih si lahko označujemo opravljen vzpon n. p. (na pogled) in r. p. (z rdečo piko, oz. vsi ostali). Za poživitev je v vodniku tudi nekaj odličnih barvnih posnetkov Janeza Skoka, sicer tudi lastnika založbe.
»Prvi oprimek, v še tako težki smeri, običajno ne predstavlja večjega problema. Potem pa se začne ... tudi s pripravo tega plezalnega vodnika je bilo podobno.« Tako je uvodno besedo začel Tomo Česen. In nadaljeval, da je opisanih 38 plezalnih območij, da je videl (in moral je seveda tudi več kot le to) vseh 1259 smeri »in si tako ustvaril popolno sliko možnosti športnega plezanja pri nas«. Ni bilo malo dela! In tudi Danilo Cedilnik-Den, če ne bi imel »bolniške«, verjetno v tem času ne bi zmogel tako obsežnega dela. Ob tem pa ne gre spregledati, da jima je pomagala še vrsta »lokalnih poznavalcev« (39 je posebej navedenih).
Vodnik ima tudi dodatek v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Opisi v teh treh jezikih (oskrbela jih je Ines Božič-Skok) po izčrpnosti nič kaj dosti ne zaostajajo za slovenskimi, grafične informacije pa so tako za vse enake. Torej: vodnik, ki ga lahko vzame v roke vsak, ki mu je do plezanja. Ne le najbolj naviti, tudi za »rekreativce« je kar nekaj izbire.

FRANCI SAVENC

Plezalsko potovanje
Američani Nancy Feagin, Christian Santelices, Hans Fiorine ter Argentinec Willie Benegas, so si zastavili na videz preprosto nalogo: splezati 20 klasičnih smeri v ZDA in to v 20 dneh. Vendar med te, denimo, sodijo tudi Nos v El Capu, SV stena Half Doma, V stena Mt. Whitneya, ki meri kar 1830 m in številne druge, tudi prave gorske ture. Plezali so v dveh navezah in vsaka naveza je opravila vse vzpone. Nekateri od teh so bili med seboj zelo oddaljeni, npr. Devil's Tower (Wayoming), Yosemiti (Kalifornija), Longs Peak (Kolorado). Začeli so 17. julija v Yosemitih, kjer je mešana naveza Feagin-Forine opravila z Nosom v Capu v ... urah in 54 minutah in v približno v takšnem tempu nadaljevali do 5. avgusta, ko so preplezali svoj zadnji vzpon. Petkrat so v enem dnevu zmogli po dve smeri in si na ta račun lahko privoščili vmes dan počitka. V dvajsetih dneh so tako preplezali 18320 metrov, pri dostopih so prehodili 230 km in veslali 2 uri in pol, z avtomobilom pa so se vozili 69 ur. Smeri so pobrali iz knjige Alana Stecka »Fifty Classic Climbs Of North America«, same težave preplezanih smeri pa so med 5.7 (V/V+ po UIAA) in 5.11 A3 (oz. VIII A3).

URBAN GOLOB

Člani štartajo v Kamniku
Po dveh uvodnih tekmah za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije bodo konec tedna s sezono začeli tudi člani. Prva tekma v absolutni kategoriji bo v nedeljo, 24. aprila na umetni steni v Kamniku. Kvalifikacije se bodo pričele ob 10. uri, finale pa ob 17. uri.
Letos je na koledarju za DP sedem tekem v absolutni kategoriji. Za Kamnikom bo 14. maja na vrsti Škofja Loka in za konec spomladanskega dela še tekma v Velenju, ki bo 11. junija. Drugi del sezone se bo začel že konec avgusta s tekmo v Pivki. Sledili bosta dve tekmi v oktobru (Domžale, 2. oktobra in Pirniče, 30. oktobra), zadnja tekma pa bo v Ljubljani in sicer 13. novembra.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova smer v Kužlju
Viktor Relja in Suzana Gorjup (oba AO Kranj) sta 26.3. v Kuželjski steni preplezala novo smer. Imenovala sta jo Trmasta (V+/IV, 150 m). Poteka med JZ razom in smerjo Marjan-Marko. Kuželjska stena, ki je zelo redko obiskana, stoji nad vasjo Kuželj v dolini Kolpe, 6 km od Broda na Kolpi. Obrnjena je proti jugozahodu, visoka približno 180 metrov in ima solidno skalo. Desno od JZ raza je dovolj dreves, tako da je možen spust z enojno vrvjo.
JZ raz (V/IV, 180 m) sta ponovila Janez Velikanje in Igor Mlinar (oba AO Kranj).
»Člani AO Kranj pa so v začetku marca plezali tudi v Planjavi. Andrej Prinčič in Igor Varijačič sta ponovila smer Humar-Škarja (V-, 270 m) v JV steni, Viktor Relja in Suzana Gorjup pa Stranjsko (V, A1, 300 m).

(M. P.)

Marioneto ponovil tudi Jensterle
Franci Jensterle (AO Žiri) je tretji plezalec za Jamnikom in Gučkom, ki je ponovil smer Marioneta v previsni steni Mišje peči. Tudi on se glede ocene strinja z mnenjem Gučka, da so težave 8b (X). Jensterle je za smer porabil dan in pol študija in potem uspešen vzpon opravil v drugem poskusu.

(T. Č.)

Šola športnega plezanja
PD Ljubljana-Matica organizira šolo športnega plezanja za dijake in študente: obsegala bo predavanja, praktične vaje na umetni steni in Šancah ter skupne ture v slovenska plezališča. Začetek je bil v sredo, 13. aprila, ob 19. uri na Planinskem društvu Ljubljana-Matica na Trdinovi 8 v Ljubljani.

(A. B.)

40-letnica AO Kozjak
Na prvi pomladanski dan 1954 so mariborski obrtniki ustanovili PD Obrtnik. Leta 1963 pa so društvo - ker njegovo jedro niso bili več obrtniki - preimenovalo v PD Kozjak. Društvo je bilo izjemno dejavno zlasti v 60. in 70. letih. 1957 so ustanovili alpinistični in mladinski odsek, v letih 1957-61 so zgradili planinski dom na Tojzlovem vrhu, med leti 1956 in 1989 so vsako leto pripravili planinski ples, od 1964 do 1989 so organizirali orientacijska tekmovanja na Kozjaku. Tudi število članov je lepo naraščalo do 700 v letu 1986.
Seveda pa niso bili samo uspehi: 1989 so jih začele pestiti finančne težave, zabredli so v nesoglasja z zakupnikom postojanke ...
Vodilna sila PD Kozjak so alpinisti. Kar 70 članov šteje AO, med njimi pa je kar deset inštruktorjev. Število odprav, ki so jih organizirali pa je tudi zavidanja vredno. In za letos pripravljajo še eno, tokrat v Himalajo, na Anapurno 3.
V počastitev jubileja bo PD Kozjak v petek 22. aprila pripravil v avli Kino gledališča in Kina Union slavnostno akademijo. V tednu slavja bodo v Domu inženirjev in tehnikov imeli vsak dan po dve predavanji z barvnimi diapozitivi, izdali bodo novo številko brošure Gozdovi in stene, pripravljajo likovni natečaj za osnovnošolce (geslo bo »Gora ni nora«). Junija pa bo na Tojzlovem vrhu še jubilejni občni zbor.

(F. S.)

Umrl Ginetto Esposito
Le malo po svojem 86. rojstnem dnevu je umrl Ginetto Esposito, eden najuspešnejših alpinistov iz generacije pred drugo svetovno vojno. S svojim someščanom Ricardom Cassinom, ki je tudi doma iz Lecca, sta prva preplezala SV steno Piz Badile. Še posebej pa izstopa njun prvenstveni vzpon čez Walkerjev steber v Grandes Jorasses. S to smerjo sta skupaj z U. Tizzonijem, med 4. in 6. avgustom 1938 rešila enega izmed problemov Alp.

Urban Golob

Vzponi športnih plezalcev AO Impol
Mladi športni plezalci, ki se pripravljajo na pomladanski del tekem za slovenski pokal, so februarja plezali v Ospu. Miha Homar (16 let) je preplezal Le tapis volant (VII - VII+, 50 m) in Pretty baby (VII+, 70 m). Primož Pišek ( 16 let) je bil uspešen v II giardino dell'aephiornis (VII, 100 m). Boštjan Potočnik (12 let) je na pogled preplezal Trio fantasticus (VIII-).
Seveda pa so plezali tudi v njim bližnjem Kotečniku. Homar je preplezal Zajedo na lusko (VII + ), Herkulesa (VIII+ ) in Sveto Evo (VIII+) ter v drugem poskusu Srebrno streho (IX-). Potočnik je preplezal Vabečo globino (VIII-), Zajedo na lusko in Herkulesa, Pišek pa Kolomona (IX-). Trener mladih plezalcev je Rudi Lončarič, ki je bil tudi sam uspešen v smeri Katarza (IX).

(M. P.)

Še enkrat Aconcagua
V zapis o vzponu naših planincev na najvišji vrh obeh Amerik, 6959 m visoko Aconcaguo, se je prikradla napaka. Iz poročila, ki smo ga dobili, ni bilo razvidno, da se je pred četverico Legat, Pšenica, Zajec in Žolf, o kateri smo poročali, na vrh povzpel tudi Peter Dobnik. Vseh je bilo torej pet.

(F. S.)

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV
eXTReMe Tracker