Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 11.04.1994

11.04.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 11. april 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1419

Delo, Šport: ... Aconcagua je padla še po Poljski smeri

Filip Bence in Janez Primožič sta za vzpon in sestop potrebovala le 36 ur — Štirideset minut uživanja na vrhu - Gostoljubni Slovenci
Odprava, ki so jo sestavljali Filip Bence, Janez Primožič (oba AO Tržič) in Urša Poljanšek (AO Žiri) je odšla na pot 5. januarja. Z Dunaja so prek Londona poleteli do Buenos Airesa, od tam pa so se z avtobusom odpeljali v Mendozo. Tam so nakupili hrano in plačali vstopno takso za Nacionalni park Aconcagua, ki znaša 80 USD na osebo.
11. 1. so se odpeljali do Puenta del Inca (2700 m), naslednji dan pa so po osmih urah hoje prišli v bazo pod južno steno Aconcague. V t.i. francoski bazi so počivali dva dni, potem pa so odšli na aklimatizacijsko turo na sedlo med Miradorjem in Aconcaguo (5000 m). Bence in Primožič sta opravila še dve aklimatizacijski turi. Na prvi sta se povzpela na vrh nad sedlom Ibanez (5400 m), na drugi pa na Mirador (5700 m). Za vzpon sta potrebovala tri ure in pol.
Z vzponom na Aconcaguo sta Bence in Primožič začela 21. januarja. Ob 8.30 sta se odpravila čez sedlo Ibanez do argentinske baze, od tam pa sta nadaljevala proti Poljski smeri v vzhodni steni Aconcague. Bivak sta si uredila na višini 5500 metrov. Ponoči je pihal zelo močan veter, ki pa se je naslednji dan umiril. Naslednji dan sta začela z vzponom ob sedmih zjutraj in po dveh urah dosegla višino 6000 metrov, kjer se začne Poljski ledenik, katerega naklonina doseže 40 stopinj. Na težjih mestih je bil vodni led, pod grebenom pa se je tudi udiralo. Na vrh sta prišla ob 17.20 in na njem ostala 40 minut, potem pa v treh urah sestopila do baze za normalni pristop na Aconcaguo - Placa de Mules. V domovino so se vrnili 11. februarja.
Na poti sta jim pomagali in nudili gostoljubje družina Lojzeta Rezla iz Buenos Airesa in družina Jakoba Bajde iz Mendoze, za kar se jim člani odprave najlepše zahvaljujejo.
Filip Bence in Janez Primožič sta bila aktivna tudi po odpravi. 6. marca sta preplezala AGT (VI, A1, 400 m, 3 ure) in Rdeči kamnolom (V+, A1, 300 m, 1.30 ure). Obe smeri potekata v Begunjščici.
V smereh je bilo bolj malo ledu, ki pa je bil dobre kvalitete.
Bence pa je sam preplezal Grapo med Travnikom in Šitami.

MIHA PETERNEL

Glas alpinistov iz Sarajeva
O stanju alpinizma v Bosni in Hercegovini v tem težkem času, so najbrž razmišljali le redki. Pa vendarle ni zamrl! Tako vsaj lahko sodimo po pismu, ki mi ga je prek posrednikov poslal Muhamed Gafič - Gafo.
»Lepo je bilo v miru pisati o naših vzponih in načrtovanih odpravah. Sedaj pa Ti pišem iz vojnega Sarajeva. Prenašam Ti pozdrave bosanskih alpinistov ...« V nadaljevanju piše, da jih je nekaj »odšlo za svojim narodom«, drugi so se raztepli po Evropi, za številne pa žal ne vedo kje so. »Rat je učinio svoje.« In malo naprej: »V Bosni so ostali bosanski alpinisti.«
Najpomembnejša akcija vojnega časa je bil vzpon na Babin Zub, stometrski monolit ob vhodu v Sarajevo. Opravila sta ga dva Muhameda, Gafič in Šišič, oba dobra znanca slovenskih alpinistov, člana naših skupnih odprav ... »Ne bi bilo toliko interesantno, da se stijena nije nalazila na nišanu četniških snajperista.« Na vrh pa sta šla postavit bosansko zastavo. In seveda, bilo je tudi veliko »planinarjenja« po Trebeviču, Igmanu, Bjalašnici, Prenju ... s puško v roki.
Da niso zgubili vero v lepšo prihodnost pa najlepše dokazuje njihov načrt: čim preje na trening v Alpe, med drugim tudi na Mt. Blanc. In po možnosti potem takoj uresničiti še večletni načrt - Prvo bosansko himalajsko odpravo, v Pakistan, na Broad Peak.
In še ena zanimivost iz tega pisma: »Tik pred vojno sem dokončal knjigo »Avanture na 7.000« in, da bi jo lahko objavil, potem še eno. To je knjiga o bosanskih specialcih Sarajevski rulet. Če bo šlo vse po sreči, bodo Gafičevo alpinistično knjigo že kmalu začeli tiskati v - Mariboru.

FRANCI SAVENC

Uradni seznam štiritisočakov
Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA je v zadnjem biltenu (111-94) objavila nič manj kot »Prvi uradni seznam alpskih štiritisočakov«. Sicer pa so ga obljubljali že nekaj časa; vse preveč je bilo namreč državnih in še več krajevnih »lokalizmov«, avtorji nekaterih vodnikov so dokaj samovoljno krojili liste najvišjih ... (Sicer pa: kar nekaj je glasov, da bi bilo treba nekaj takega pripraviti tudi za dvatisočake Slovenije, Julijskih Alp ipd. Tudi pri nas se namreč ne manjka različnih »zbiralcev«!)
Na seznamih je sicer kar 128 vrhov, uradnim kriterijem za samostojne štiritisočake pa (zaenkrat) odgovarja le 82 njih. Od tega jih je največ, kar 41 v Valiških Alpah, 28 v Montblanški skupini, devet v Bernskih Alpah, dva v skupini Ecrins, po eden pa v Gran Paradisu in Bernini. Tudi na »dodatni listi«, seznamu vrhov, ki ne odgovarjajo vsem kriterijem, jih je največ (24) iz Valiških Alp in Montblanške skupine (18), v ostalih štirih pa le po eden.
In kdo je pripravil ta dva seznama? Trije so bili: Gino Buscaini, Francois Labande in Maurice Brandt.
Pri angleški reviji High pa so šli še korak naprej: objavili so seznam vseh teh vrhov, ob (zelo, na desetinko metra) nadmorskih višinah, letu, ko je bil vrh prvič dosežen in »Normalno« smerjo nanj s kompleksno oceno. Pri Mont Blancu npr. 4.807 m, 1786. leta, SZ greben, PD-, Matterhorn pa 4.477 m, letnica 1865, smer pa SV greben, AD-. Ali pa Dom, 4.545,4 m, 1858 in Severna vesina, PD.

(F. S.)

Zima 1993/4 v Himalaji
Zadnja zimska sezona je v nepalski Himalaji (v drugih predelih so odprave sila redke) spet postregla z nekaj več dosežki. Največji obisk je doživel 6812 m visoki Ama Dablam. Uspeli so štirje Južnokorejci, pet Američanov odprave, ki jo je vodil Bill Crouse in še dvakrat po dva iz odprave Jima Williamsa; zadnji vzpon ima že zaporedno številko 133, vsi pa so bili opravljeni po Normalni smeri oz. JV grebenu.
Vsi so bili na vrhu začetkom decembra (1. do 8.), v obdobju torej, ki nakazuje, da so s svojo aktivnostjo začeli še pred začetkom sezone; vsi se tudi ne strinjajo, da so to »pravi« zimski vzponi (Vemo, kdaj se začne koledarska zima!), bolj da jim pritiče oznaka »v zimski sezoni«. Morda je to »opravičilo«, da peta odprava, japonska, ki je 8. januarja dosegla šele višino 6300 m, ni uspela.
Japonci so spet uspeli na Everestu (8848 m). Na vrhu so bili trikrat, 18., 20. in 21. decembra, vsakokrat po dva. Odprava, ki jo je vodil Kuniaki Yagihara, izbrala pa sije JZ steno, je opravila 183.-185. pristop na vrh.
In še na Čo Oju so uspeli. 138. pristop sta 26. januarja opravila dva Spanca. Toda imeli so tudi hudo nesrečo. Umrla sta obe vodji, bila je namreč mešana, švicarsko-španska odprava.
Avstralsko-britanska odprava na Cholatse (6440 m) ni uspela, čeprav so poskusili po zahodni steni (26. novembra do 5000 m) in še SZ grebenu (5. decembra do 5900 m). O dveh odpravah pa poroča Elizabetha Hawley že v dodatku. Južno-korejsko-nepalska odprava na Gurkarpo Ri (6891 m) je segla le 6100 m visoko, japonska na Langtang Lirung (7234 m) pa do višine 6250 m.

(F. S.)

Nove tehnike v Ospu
7. in 8. 2. sta Tomaž Humar in Damjan Kočar (oba AO Kamnik) levo od Peščenih katakomb preplezala novo smer oz. varianto - Nemi krik, dolgo dva raztežaja. Prvi raztežaj sta ocenila A3 +, drugega pa A3 in A2; smer se konča na istem mestu kot Katakombe. Humar pravi, da je smer težja od njih. Plezala sta osem ur. Težji je prvi raztežaj, kjer je varovanje tako slabo, da se ne sme pasti. Nujna oprema: čim tanjši rurpi za prvi raztežaj, za drugi raztežaj pa jeseničani, specialčki, dva kremplja ipd. Za stojišče sta potrebni dve ploščici za svedrovca. Smer je samo za izurjene tehničarje.
19. 2. sta preplezala še eno prvenstveno, Buhtl, ki gre čez sivo ploščo ob Žmuli: prvi raztežaj po previsni plošči po umetnih luknjicah za kremplje do svedrovca, za njim pa po navpični steni po rurpih (VI, A0 in A3 + do A4-). Drugi raztežaj je ocenjen A2+ in V+, A0. Plezala sta pet ur in pol. Ponavljalci bodo potrebovali kremplje, rurpe, jeseničane in specialčke. 26. 2. pa sta Tomaž Humar in Damjan Čibej ponovila smer Pat Garett in Billy the Kid; to je verjetno druga ponovitev. Po Humarjevem mnenju zasluži en detajl v smeri oceno A3 + , ostalo pa A3.

(A.B.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Obvestilo alpinistom
Aleš Bjelčevič je prenehal urejati Alpinistične novice. Njegovo delo je prevzel Miha Peternel. Podatke in poročila o opravljenih plezalnih vzponih, smučarskih spustih, prvenstvenih smereh, razmerah v gorah, odpravah itd. pošiljajte na naslov Miha Peternel, Cesta na Brdo 11, 61000 Ljubljana, tel. (061) 267-169.

Najmlajši v Radovljici drugič za točke
Druga tekma za mlajše kategorije v športnem plezanju je bila v soboto, 9. t.m. v Radovljici. Na previsni umetni steni v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta se je zvrstilo 77 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov. Tekmovalne smeri so bile tokrat precej bolj zahtevne kot na prvi tekmi v Ravnah, toda najboljši iz posameznih kategorij so tudi v Radovljici posegli po najvišjih mestih.
Rezultati - cicibanke: 1. Žana Jereb (AO Žiri), 2. Špela Legat (ŠPO Radovljica), 3. Nina Hlebanja (AO Jesenice). 4. Špela Suhač (AO Kranj), 5. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica); cicibani: 1. Blaž Ram. 2. Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Jernej Rabzelj (AO Matica), 4. - 5. Nejc Česen (PK Škofja Loka) in Sebastjan Kokalj (AO Mojstrana); mlajše deklice: 1. Urška Šeliga, 2. Špela Šeliga (obe Šaleški AO), 3. Špela Žula, 4. Petra Dobar (obe ŠPO Radovljica). 5. Saša Truden (ŠPO Tržič); mlajši dečki: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol), 2. Aleš Česen PK Škofja Loka), 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), 4. Erik Obrez (AO Celje). 5. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič).

TOMO ČESEN

Za Erjavčevo kočo še pet milijonov SIT
Pri Planinskem društvu Jesenice so lani odprli novozgrajeno Erjavčevo kočo na Vršiču, ki pa še ni povsem dograjena in opremljena. Kot so dejali člani na letošnjem občnem zboru društva, potrebujejo za dokončno izgradnjo Še pet milijonov tolarjev. Planinska in širša javnost je bila Jeseničanom v teh letih pri gradnji že naklonjena, zato upajo, da bodo kočo vendarle kmalu lahko dogradili.
Poleg obsežne gospodarske dejavnosti se v tem PD ubadajo še z nekaterimi drugimi problemi. Sedaj je predvsem aktualno urejanje lastninskih odnosov med Planinsko zvezo Slovenije in posameznimi društvi - glede planinskih objektov in zemljišč. Jeseniški planinci poudarjajo, da kar so zgradili, obnavljali in vzdrževali, ne bodo odstopili nikomur.
Po desetletnem uspešnem delu je predsednika PD Jesenice Pavla Dimitrova zamenjal Rudi Kocjančič, podpredsednika pa sta Ančka Stojan in Peter Pšenica. Posamezne odseke vodijo: Klemen Zupančič, Andrej Babič, Janko Avsenik, Janez Samar, Brane Bregant in Vlado Hlede.

(J. R.)

Gorski reševalci na Jesenicah
V vrstah gorskih reševalcev na Jesenicah je 45 članov. Na letošnjem občnem zboru so ocenili, da so kadrovsko in operativno močna postaja, sposobna izpeljati tudi najtežje reševalne akcije. S tremi samostojnimi ekipami so reševalci usposobljeni tudi za posredovanje pri morebitni nesreči letala v visokogorju. Lani so morali nekajkrat posredovati pri nesrečah planincev, med drugim na Golici in na Mojstrovki. Sicer so delali predvsem na preventivnem področju, spremljali so planinske izlete in markaciste pri obnovi zahtevnih planinskih poti.
Na letošnjem občnem zboru so za novega načelnika ponovno izvolili Vlada Hledeta.

JANKO RABIČ

Predavanje o plezanju v perujskih Andih
Jutri, v torek 12. t.m., bosta ob 19. uri zvečer v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma Marjan Kovač in Pavle Kozjek predavala o lanskih slovenskih odpravah v Ande. Pod naslovom Peru - bela veriga gora bosta ob diapozitivih predstavila prvenstvene vzpone na Huascaran (6768 m) po do takrat nepreplezanem stebru v severni steni in prav tako nepreplezani vzhodni steni Chacrarajuja (6001m). K ambientu bo prispevala tudi perujska glasbena skupina Macchu Picchu.

(A. B.)

Umrl režiser dokumentarnih filmov
PARIZ, 10. aprila (DPA) - V soboto je v Parizu umri režiser in producent dokumentarnih filmov Marcel Ichac, star 87 let. Snemal je odprave v Himalajo in polarne ekspedicije. Za reportažo o odpravi na Grenlandijo je leta 1952 dobil posebno nagrado žirije na cannskem festivalu. Leta 1939 je posnel tudi Romanje v Meko, ki je prva filmska reportaža o muslimanskih svetih mestih. Za gorniški film Les Etoiles de Midi je leta 1959 dobil Grand Prix du Cinema français.
Dan pred njim je v Parizu umrl tudi njegov kolega in soavtor filmov Jean-Jacques Languepin, star 69 let.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker