Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 14.02.1994

14.02.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 14. februar 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1225

Delo, Šport: ... Leto 1993 v Alpah - Opažen tudi naš uspeh

Spremenljivo in toplo vreme ni bilo najbolj naklonjeno alpinistom - Slovenska smer v Monte Rosi uvrščena med boljše vzpone v lanskem letu
V šesti številki angleške revije Mountain Review je objavljen pregled pomembnejših vzponov v letu 1993. Leto se je začelo z dobrim in stabilnim vremenom, ki je trajalo do srede februarja, poleti pa je bilo vreme precej spremenljivo, toplo in z veliko padavinami, tako da so bile januarja razmere celo ugodnejše kot julija. Zaradi tega je bilo lani opravljenih manj vrhunskih vzponov kot prejšnja leta.
Sredi februarja je Alain Ghersen opravil prvo zimsko solo ponovitev znane smeri Divine Providence v Grand Pilier d'Angle. Njegov vzpon nekoliko kazi le dejstvo, da je v smeri zavrtal svedrovec, čeprav je bila originalno splezana brez svedrovcev.
Sredi marca sta Robert Jasper in Malte Roeke opravila prvo zimsko ponovitev Flagrant delire (ED+, 6a, A3, 350 m) v Grand Capucinu. Med 8. in 10. februarjem je Catherine Destivelle sama preplezala Walkerjev steber v Grandes Jorasses, marca pa so v isti steni štirje Poljaki (Fluder, Golab, Piecuch in Samborski) ponovili Svetičičevo smer Ma-Oittt.
Kot ena pomembnejših prvenstvenih smeri v lanskem letu pa je navedena Slovenska smer v Monte Rosi , ki sta jo 27. in 28. junija splezala Bojan Počkar in Matjaž Jamnik. Ocenila sta jo VII-, A2, 65 st., visoka pa je 1400 metrov. To je že tretja Počkarjeva smer v tej steni. Dve je splezal z Jamnikom, eno pa s Furlanom.
Pomembna prvenstvena smer je bila splezana tudi v severni steni Grandes Jorasses. Patrick Gabarrou in Benoit Robert sta prvi dve tretjini splezala po smeri Colton- Maclntyre, nato pa zavila levo, prečila Japonsko smer iz leta 1972 in tretji dan dosegla rob stene. To je že tretja Gabarroujeva smer v tej steni, povsem verjetno pa je, da bo navkljub svojim 42 letom, splezal še kakšno.
18. maja je Robert Jasper v Jungfrau splezal prvenstveno smer Knockin on the heaven's doors (70-80 st. / VI-, A2-3, 500 m). Za smer je potreboval 8 ur in pol. To je verjetno najtežja solo prvenstvena smer lanskega leta.
O šestih solo vzponih Angležinje Alison Hargreaves prek šestih velikih alpskih sten smo že poročali. 10. novembra lani pa je splezala še Crozov steber v Grandes Jorasses. Razmere v steni so bile popolnoma zimske. Spodnji del stene je splezala po Slovenski smeri iz leta 1977, na prvem ledišču pa se je priključila originalni smeri. Za vzpon je potrebovala le šest ur, iz stene pa je izstopila tik pred poslabšanjem vremena. Čeprav je poleti vse vzpone opravila popolnoma sama, pa jo je tokrat vendarle spremljal helikopter.
Zanimiv podvig sta opravila tudi Martin Moran in Simon Jenkins, ki sta se v 52 (22. junij -13. avgust) dneh povzpela na vse alpske štiritisočake. Povzpela sta se na 74 vrhov, upajoč, da sta se povzpela na vse, kajti na grebenih je marsikdaj težko ugotoviti, kateri grebenski stolp je štiritisočak in kateri je le manj pomemben izrastek v grebenu.
Toplo vreme konec julija in začetek avgusta pa je botrovalo tudi številnim nesrečam. Najhujša se je zgodila na južnih pobočjih Grandes Jorasses, ko je podor serakov pod seboj pokopal 8 alpinistov.

MIHA PETERNEL

ALPINISTIČNE NOVICE

Registracija za leto 1994
Komisija za alpinizem pri PZS je vsem alpinističnim odsekom in klubom poslala navodila za registracijo v letu 1994. Pogoj za registracijo alpinistov je plačana članarina za leto 1994, vplačan prispevek v sklad PZS za pomoč pri reševanju v evropskih gorstvih in najmanj 10 vzponov v letu 1993. Prispevek v sklad PZS za pomoč pri reševanju v tujih gorstvih je 2000 SIT za nealpiniste in tečajnike, 1000 SIT za alpiniste in alpinistične pripravnike in 500 SIT za alpinistične inštruktorje. Registrirajo se lahko tudi na novo ustanovljeni alpinistični odseki oz. klubi. Podrobnejše informacije lahko dobite na PZS, tel. (061) 312-553 in 315-493 pri Meti Vukič.

(M. P.)

Dobre razmere okoli Tržiča
Janko Meglič (AO Tržič) je v drugi polovici januarja splezal Mladinsko v Storžiču, smer AGT v Begunjščici (V+ / 80-70 st., 500 m), Abrakadabro v Malem Storžiču (VI- / 70-45 st., 400 m), v Beli Peči pa je preplezal Smodlakovo (V / IV, 100 m) in sestopil po Katastrofuli ( IV / III, 100 m). Vse smeri je splezal sam, razmere pa je ocenil za zelo dobre. Aljaž Anderle in Blaž Belhar (oba AO Tržič) sta splezala AGT in Rdeči kamnolom (V+, A1, 80 st. / 50-60 st.) v Begunjščici. 22.1. pa sta opravila prvo zimsko ponovitev Mejaške smeri (V+, 50-70 st., 350 m) v severni steni Velikega vrha. Tomaž Klinar in Jasna Bratanič (oba Akademski AO) pa sta ponovila Črni graben (V-, 90 st. / IV+, 50-75 st., 400 metrov) v Storžiču.

(M. P.)

Grape v Julijcih
Slavko Rožič in Aljaž Anderle sta 16. januarja najprej vstopila v Kaminsko smer v Vevnici, vendar pa sta morala zaradi slabih razmer obrniti. Nato pa sta še istega dne splezala Severno grapo v Vevnici (70-80 st. 150-60 st., 450 metrov). 25. januarja je Aljaž Anderle sam preplezal Grapo med Travnikom in Šitami. Isto smer sta 30.1. splezala tudi Janko Meglič in Miro Godnov. V tej smeri, ki je ob dobrih zimah zelo priljubljen cilj, so naleteli na dobre razmere, le v zadnjem skoku je bilo bolj malo ledu. Še ocena: 70 st./40 st., zadnji skok pa 90 st. /70 st., višina smeri pa je 400 metrov.
Aktivni so bili tudi člani AO Idrija. V Tamarju so splezali Centralni slap in Slap nad votlino, veliko pa so plezali v Krnskem pogorju. Večkrat so ponovili Karamelo in Samotovo grapo v Maselniku, nad Drežnico so ponavljali Levo in Desno grapo, v Krnu pa Korito. 29. januarja pa sta Jože Makuc in Silvo Mauri opravila prvo ponovitev Klica samote v Maselniku. Smer je visoka 600 metrov, plezala sta jo 8 ur, ocenila pa 70 st. /IV-V, 40-45 st.

(M. P.)

Znižanje taks
Indijska gorniška organizacija (Indian Mountaineering Foundation) napoveduje uvedbo t.i. »treking peak« sistema za nekatere predele skupine Kulu v indijski Himalaji. Osnovna ideja tega sistema je, da lahko alpinisti po plačilu majhne takse plezajo na katerikoli hrib v določeni dolini oziroma ledeniškem sistemu, in to brez spremstva zveznega oficirja. Dostop do gora v skupini Kulu je relativno preprost, vrhovi pa dosegajo višino 6500 metrov. Bolj znani vrhovi v tem področju so Shilla (6096 m), Mani Kang (6593 m), Tibba (6001 m), Parbati Peak (6633 m) in Lal Quila (6349 m). Če bo ta sistem res uveden, potem bo možno organizirati v Indijo podobne odprave, kot jih sedaj v Ande. To pa pomeni majhno odpravo z malo opreme in majhnimi stroški ter plezanje v čistem alpskem stilu.

(M. P.)

Reševalci so lani z gora prinesli 19 mrtvih
GOZD-MARTULJEK, 13. februarja - Slovenski goski reševalci so potegnili črto pod štiriletnim delom. Humanitarno organizacijo, ki v 17 postajah GRS združuje več kot 500 aktivnih članov, bo še naprej vodil načelnik komisije Danilo Škerbinek Za njegovega namestnika so delegati izvolili Janeza Brojana iz mojstranske postaje GRS.
Predlog pravilnika so po daljši razpravi z večino glasov umaknili iz dnevnega reda. V pol leta naj bi članstvo odločilo o novem, ki bo sprejemljiv za večino.
Samo lani so s klasičnimi in helikopterskimi načini reševanj pomagali 156 ljudem (z gora so prinesli 19 mrtvih) in za to reševanje porabili 6788 ur prostovoljnega dela. Skupno število vseh ur, porabljenih za vzgojo in preventivno delo, pa presega sto tisoč. Večino denarja dobijo od republiške uprave za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu, del tolarjev dobijo pri loteriji, zavarovalnicah, zdravstvu in občinah. Ministrstvo notranjih zadev jim pomaga s helikopterji.

M. K.
 

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker