Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 17.01.1994

17.01.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 17. januar 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1082

Delo, Šport: ... Splezala južno steno Mt. Cooka na Zelandiji

Vanja Furlan in Peter Dickson sta splezala 800 m kombinacijo smeri Wet Dreams in White Dreams
Vanja Furlan (AO Železničar), ki je na začetku decembra odšel na Novo Zelandijo, je po Božiču že opravil prvi zahtevnejši vzpon v južni steni Mt. Cooka.
26. decembra sta s Petrom Dicksonom po sedmih urah hoje po ledeniku prišla do bivaka Gardiner Hut (1735 m), nekaj ur počivala in se proti večeru povzpela do vznožja južne (po naše severne) stene Mt. Cooka, 2550 m visoko, in bivakirala. 27. decembra zjutraj sta vstopila v še neponovljeno smer Wet Dreams. Prvih dvesto metrov sta solirala, potem pa sta štiri raztežaje varovala, enega v skali in tri po kombiniranem terenu. Ker je bilo v smeri premalo ledu, sta prečila v sosednjo White Dreams in po njej ob štirih popoldne izstopila na greben na višini 3300 m. Na Low Peak (3590 m), najnižji od treh vrhov Mt. Cooka, zaradi vetra in dežja nista šla.
Najtežji del smeri je ponavadi petnajstmetrski skok v zgornjem delu (80°), Furlan in Dickson pa sta imela zaradi pomanjkanja ledu več težav spodaj. Sestopila sta po severozahodnem ozebniku in se ob 20. uri vrnila v Gardiner Hut. Wet in White Dreams sta ocenjeni s peto stopnjo po avstralski lestvici, ki pa po Furanovem in Dicksonovem mnenju ni enaka evropski, UIAA njihova petica bi ustrezala naši V+ ali VI-. Kombinacija obeh smeri je visoka 750 m, za vzpon pa sta rabila deset ur. Sestopni ozebnik je ocenjen z avstralsko 3- in visok 700 m.
Vanja Furlan bo na Novi Zelandiji ostal do konca februarja, njegov naslov pa je »poste restante«, Mt. Cook Village, South Island, New Zealand. Odpravo so mu omogočili SCT Ljubljana, Zavarovalnica Tilia, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Krka NM, Proxy Ljubljana, Brebus Brežice in Treking Šport.

ALEŠ BJELČEVIČ

Nova umetna stena na Mostu na Soči
Pridobitev je povezana z že obstoječo steno, možne so smeri do 15 m
MOST NA SOČI - Na Mostu na Soči so člani SAO in športno plezalnega odseka Tolmin postavili novo plezalno steno. Nova stena je povezana z že obstoječo, tako da je možno postaviti smeri dolžine do 15 m. Dimenzija nove stene je 3 x 4 m s previsnostjo 40°, nato 3 m strehe in še prehod v navpičen svet, s katerega je možen prehod na staro steno.
V soboto, 22. t. m., ob 17. uri bo organizirana predstavitev plezalne stene, kot tudi dejavnosti nasploh. Za sponzorje, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju dejavnosti, pripravljamo presenečenje - družinsko zabavno tekmovanje za »veliko« nagrado MIP. Udeležbo na predstavitvi so potrdili nekateri predstavniki primorskih, pa tudi širših medijev.
V četrtek, 20. t. m., ob-15. uri se pričenja tečaj športnega plezanja za osnovno in srednješolsko mladino. Trajal bo do konca meseca marca. Prijave se zbirajo na okoliških šolah. Vse, ki jih športno plezanje zanima, vabijo k udeležbi, plezalce pa, da se preizkusijo na umetni steni.
Pomembnejši sponzorji pri gradnji nove umetne stene so bili Zavarovalnica Triglav, Tolminske Strojne Tovarne, MERKUR Rožna dolina in drugi.

MIRANDA ORTAR

Trije popravki
Smer Majhni, gladki, spolzki, o kateri je bilo govora v članku Blaž Rant že čez smer 8a, ni XI-, ampak IX-.
Razpis za prijavo za šolanje gorskih vodnikov pa je bil pomanjkljiv: Združene gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) pri PZS razpisuje prijave za šolanje, ki jim je treba poslati na ZGVS, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, najpozneje do 30. t. m. Pri pogojih zahtevano število vzponov ne velja za zadnjih pet let skupaj, ampak za vsako leto v zadnjih petih letih.
Iz članka V južno steno Cerro Torreja pa je izpadlo ime enega podpornika odprave - Vrvplet Domžale.

(AB)

Transverzala kurirjev in vezistov
Več kot 1000 km dolgo pot so pohodniki prehodili že 657-krat - Lani 30 značk
Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije je dolga več kot tisoč kilometrov, obide lep del nase dežele in nudi obilo užitkov. To dokazuje tudi dejstvo, da so jo doslej prehodili že 657-krat. Za lansko leto so podelili 30 znački. Med njimi sta Marta in Dušan Škedel iz Ljubljane, ki sta jo prejela že Šestič, Litijana Drago Simončič in Viktor Čebela četrtič, Alojz Ilijaš in Miro Marušič sta jo dobila tretjič, Ivan Prezelj in Tatjana Marušič pa drugič. Nesporen rekorder pa je še vedno Slavko Krušnik, ki je svojo zbirko lani obogatil že s sedemnajsto značko Transverzale kurirjev in vezistov. Med ženskami to mesto pripada Vidi Pliberšek. Transverzala je pred spoštljivim srebrnim jubilejem. Proslava bo verjetno združena s 27. srečanjem planincev PTT Slovenije, ki ga letos pripravlja Planinsko društvo PTT Maribor.

F. S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova tehnika v Ospu
Janko Oprešnik (AO Impol) in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta 28. decembra preplezala novo smer (oziroma varianto Prečenja) Sreča na vrvici. Ocenila sta jo VI, A3, plezala pa sta sedem ur. Vstopila sta deset metrov levo od Medota in plezala do gredine. Smer se začne po kotu (V+) in po poševni rumeni razčlembi, kjer sta jako uporabljala frende, do police (VI. AO). Z luske desno sta plezala naravnost gor do Prečenja (VI, A1); v tem raztežaju sta našla dva stara klina in menita, da je bil ta del splezan že prej (morda gre za originalni vstop Netopirja). Po Prečenju sta šla levo do skupnega stojišča z Vražjim Robertom in po tanki zasigani poči med Robertom in Prečenjem (Staro) na gredino (A3). Skala je dobra.

ALES BJELČEVIČ

Pohorska smučina 12. februarja
MARIBOR - Gorska reševalna služba PZS, postaja Maribor, je sporočila, da bo množična smučarska tekaška prireditev 11. Pohorska smučina v soboto, 12. februarja t.l. (50 km). Progo bodo speljali do starta na Kopah prek Rogle in Šumika do cilja na Arehu.

(H.U.)

Dvodnevni seminar za planinske vodnike
Letošnji zimski republiški seminar bo 12. in 13. marca v Erjavčevi koči na Vršiču. Odbor PLV pri komisij za vzgojo in izobraževanje pri PZS priporoča udeležbo vsem vodnikom, ki želijo v prehodnem obdobju izpolniti enega izmed pogojev za pridobitev naziva vodnik kategorije D.

(AB)

Baintha Brakk ali Ogre
Nemška alpinistična odprava je poskušala v lanski poletni preplezati znani Južni steber Bainthga Brakka (7285 m, Karakorum), bolj znanega pod imenom Ogre. Toda ko so v smeri pritrjevali vrvi, je na višini 5800 m umrl Philipp Groebke, 25-letni študnet geologije v Münchnu, kjer je bil član DAV, sekcije Oberland, sicer pa doma iz Švice. Odpravo so prekinili in se vrnili v domovino.
Jugovzhodni steber iste gore pa je poskušala preplezati štiričlanska odprava japonske univerze Shinshu, ki jo je vodil Hideki Yoshida (40). Bazni tabor (4450 m) so postavili že 17. junija, višje, na ledeniku desno od sedla med glavnim vrhom in K 6960 m, pa še ABC (4850 m), depo (5350 m) in T1 (5700 m). Napeli so vrvi do višine 5850 m ... konec meseca pa odpravo zaključili. Ni šlo!

(F. S.)

AliveŽivi
V petek je bilo v dvorani Kinoteke testno prikazovanje ameriškega filma Alive ali po naše Živi, ki je nastal po uspešnici P. P. Reada (imamo jo tudi v slovenskem prevodu). Opisuje desettedenski boj za preživetje članov za rugby iz Montevidea, ki so (13. oktobra 1972) preživeli letalsko nesrečo v Andih, tam pod vulkanom Tinguririca. Film seveda nima »planinske« vsebine, je pa zanimiv tudi za alpiniste. Ne le zato, ker bi najbrž lažje znali odgovoriti na znano vprašanje (Nebesa so jim odpustila, celo papež, kaj pa vi?), temveč tudi zaradi posnetkov.

(R.R.)

Predavanje v CD
Jutri, v torek, 18. t. m., ob 19. uri bo v klubu Cankarjevega doma predavanje Franca Horvata-Frenka iz Celja »Na belih vrhovih Kordiljer in na inkovskih poteh«. Svoja doživetja, kijih je predstavil tudi že kot potopis, bo ilustriral z barvnimi diapozitivi in tradicionalno domačinsko glasbo.

Razmere v gorah
Zimski čas je čas, ko je nujno, da pozorneje spremljamo vremenske napovedi in se zanimamo za razmere, koliko je kje snega in kakšna je nevarnost plazov. Za vse to je mogoče sedaj tudi pri nas dobiti že aktualne (izjema sta sobota in nedelja) podatke in napotke tako rekoč vsak trenutek. Na straneh 140 do 149 teleteksta so npr. vremenska napoved, s podatki posebej za Slovenijo in Evropo, višinski podatki ... pa tudi snežne razmere in sporočila, tudi o nevarnosti snežnih plazov. Posebej dobro je poskrbljeno za tiste, ki se lahko vključijo v ARNES, slovensko računalniško omrežje, saj si podatke lahko tudi izpišejo. Se najmanj »pregledne« - zato pa najbolj dostopne! - so za večino informacije na telefonski številki 9822. In kljub temu se žal še vse prepogosto dogaja, da ljudje odhajajo tudi visoko v gore, ne da bi vedeli, kakšne so napovedi.

(F. S.)

Knjiga o gorništvu -S. Kristan: V gore ...
Knjiga je v prvi vrsti namenjena študentom, dobrodošla bo za pedagoge in mentorje interesnih dejavnosti in sploh vse, ki jih mika gorništvo
Izletništvo, pohodništvo, gorništvo so podnaslovi knjige V gore ..., ki je nedavno izšla pri (vse bolj prodorni) založbi Didakta v Radovljici. Njen avtor Silvo Kristan, sicer profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani, je dobro znan tudi širši planinski javnosti; v prvi vrsti kot vzgojitelj, po prispevkih v Planinskem vestniku pa tudi javnih občilih, znan je njegov učbenik turo smučanje in še bi lahko našteval.
Njegovo najnovejše publicistično delo bo tudi zato hitro našlo pot do potrošnikov. V prvi vrsti je sicer namenjeno - kot študijsko in izpitno gradivo - študentom Fakultete za šport, ki imajo v svojem učnem načrtu
predmet gorništvo, po njej bodo prav gotovo segali tudi športni pedagogi ter mentorji izletniških in »planinskih« dejavnosti.
Čeprav je v uvodu profesor Silvo Kristan zapisal, da »je v glavnem usklajena s programom planinske šole Planinske zveze Slovenije ...« se od njenih gradiv v nečem le bistveno loči: avtor namreč striktno uporablja izraz gorništvo in to povsod tam, kjer se je sicer uveljavilo planinstvo. »Pisec se namreč pridružuje mnenju, ki so ga o izrazu »planinstvo« imeli mnogi priznani slovenski gorniki, kot so Fran Kocbek, Josip C. Oblak, Boris Režek, Vladimir Škerlak in drugi.
Tolmačenje izrazov je bolj ali manj znano, vprašanje pa je, ali bi imelo res smisel, bi bilo prav ... da bi po sto letih sedaj prekrščevali planinsko zvezo, vsa planinska društva pa planinske postojanke ipd. Še posebej, ker se ob tem uveljavlja razločevanje planinec - gornik - alpinist ... Sicer pa bo o tem prav gotovo še beseda, zato tokrat raje le o vsebini.
Ob uvodnih terminoloških opombah in dveh izborih, slovenske literature (strokovnih del in leposlovja oziroma poučnega branja) na koncu, je v knjigi kar 31 poglavij. In tudi sicer je ta učbenik kar obsežen: prek 270 strani ima, dimenzije pa so tudi nekoliko večje (17 cm x 24 cm), kot smo jih vajeni po tovrstnih delih. Fotografij v njem ni (če izvzamemo črnobelo »ponovitev« naslovnice nekje na sredini), je pa več črtnih ilustracij, predvsem tehničnih risb.
Razporeditvi (pa tudi naslovom) poglavij se vidi, da je to v prvi vrsti vendarle učbenik. Začenja s poglavjem »Poglavitna obdobja v človekovem odnosu do narave in posebej do gora«, zaključuje pa z »Obrambni vidiki gorništva«. Iz tega naslova in morda še nekaterih izrazov sklepam, da je jedro dela nastalo že pred časom oziroma da je izid najbrž nekoliko kasen. Čeprav so v delu omenjena tudi že (naj)novejša dognanja z večine prikazanih področij.
Za mentorje planinske (in podobnih) dejavnosti na šoli bodo še posebej zanimiva poglavja: Zakaj gorništvo na šoli, Gorništvo v učnih načrtih šolske športne vzgoje, Vzgojno-izobraževalni smotri in naloge izletniške in gorniške vzgoje na šoli, Motivi za hojo v gore, Zgled vzorno organizirane gorniške vzgoje na šoli, Uradno stališče najvišjih šolskih oblasti do gorniške vzgoje na šolah, Poglavitne naloge vodnika izleta ali pohoda. Priprava izleta ali pohoda, Število udeležencev v skupini ...
Knjiga ima mehke platnice, barvno naslovnico in - za učbenik - dopadljiv naslov, grafična zasnova vsebine pa bi bila lahko - tudi za učbenik - nekoliko bolj simpatična. To pa na strokovnost dela seveda ne vpliva in tisti, ki se bodo po njej pripravljali za izpit, zato tega verjetno ne bodo tako ocenjevali.
V učbeniku V gore ... manjkajo nekatere teme iz vzgojnega programa Planinske zveze Slovenije, ker jih študenti Fakultete za šport poslušajo v okviru posebnih študijskih predmetov (predvsem iz pedagogike, didaktike, psihologije in prve pomoči), kar pa niti ne moti, saj si je le težko zamisliti tako vseobsegajoče delo.

FRANCI SAVENC

 

PLANINE IN LJUDJE

Koledar 1995 - Tri dežele, pot prijateljstva
Koledarji, ki jih izdaja Planinska zveza Slovenije, so že kar tradicija in v letu 1995 bo koledar posvečen vrhovom treh dežel in bo prikazoval najbolj značilne in obiskovane gore Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije (Grossglockner, Sonnblick, Poliški Špik, Perabla, Triglav, Jalovec z okolico in druge). Vabimo planinske fotografe, da do 15. februarja pošljejo izbrane diapozitive v formatu 24 X 36 ali 60 x 70 mm, na PZS (za koledar tri dežele).
Diapozitivom naj bo priložen seznam z vsebino in naslovom avtorja, izbrani diapozitivi bodo seveda honorirani. Prepričani smo, da imajo številni planinski fotografi lepe zbirke diapozitivov gora, ki spadajo v pot prijateljstva, in da jim ne bo težko odbrati najboljše. Planinci obeh sosednjih dežel so bili sicer o natečaju obveščeni, vendar bi bilo lepo, da naši fotografi obvestijo tudi prijatelje in kolege iz zamejstva.

(J. P.)
 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, PrV, USP
eXTReMe Tracker