Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kamniški OBČAN, 07.02.07

sobota, 10. februar 2007, ob 05:28, Matjaž Šerkezi, ogledov: 3445

Zlati cepin ponovno v Kamniku – Vaja postaje GRS Kamnik – Planinski kotiček

Kamniški OBČAN, 7. februarja 2007
1. stran

ZLATI CEPIN
PONOVNO V KAMNIKU!

Prezlju in Lorenčiču svetovno alpinistično priznanje


Najboljši slovenski alpinist leta 2006 Marko Prezelj iz Kamnika in Boris Lorenčič (na sliki) sta dobitnika letošnjega zlatega cepina (Piolet d´Or), enega najvišjih svetovnih alpinističnih priznanj, ki ga podeljujejo od leta 1991. Na tradicionalni podelitvi v francoskem Grenoblu sta v petek, 26. januarja, prejela to eminentno nagrado za preplezano novo smer v stebru Čomolharija v Himalaji. Da je priznanje slovenskemu alpinizmu še večje, je občinstvo kot najboljšega alpinista izbralo Pavla Kozjeka za solo vzpon v jugovzhodni steni Čo Oja.

Več na 2. strani.

V prejšnji številki Občana smo v članku o uspehu kamniškega alpinizma, ki je prinesel laskavi naziv najboljšega slovenskega alpinista v letu 2006 Marku Prezlju in naziv najbolj perspektivnega mladega alpinista Mateju Kladniku, zapisali, da so med nominiranci za najvišje svetovno alpinistično priznanje, »Zlati cepin«, ki ga podeljuje GHM (Groupe d´Haute Montagne) in francoska planinska revija Montagnes, kar trije slovenski alpinisti: naveza Marko Prezelj in Boris Lorenčič ter Pavel Kozjek. Poleg njih so bili za to priznanje nominirani tudi Britanca Ian Parnell in Tim Emmett za novo smer v jugovzhodnem stebru Kedarnath Doma v Indiji, Ukrajinci Igor Čaplinski, Andrey Rodioncev in Orest Verbicki za severni greben Singu Carpe (Great Tower) v Pakistanu ter Kazahstanci Denis Urubko in Sergej Samoilov za novo smer v Manasluju.

Mednarodna žirija, v kateri so bili poleg urednikov revije Montagnes tudi Italijan Vinicio, Korejec Im Duck Yong, Švicar Michel Piola, Piolet, Francoz Christian Trommsdorff, Rus Juri Košelenko in Američana Vince Anderson in Steve, je kot najboljši, najpomembnejši dosežek oziroma navezo izbrala Borisa Lorenčiča iz Maribora in Marka Prezlja iz Kamnika za njun prvenstveni vzpon (in tudi sestop!) po SZ stebru Čomolharija (Chomo Lhari) v Himalaji. Da bi bilo priznanje slovenskemu alpinizmu še večje, je občinstvo izbralo kot najboljšega alpinista Pavla Kozjeka iz Ljubljane za njegov prvenstveni vzpon v alpskem stilu čez JV steno Čo Oja. Podelitev Zlatega cepina je bila 26. januarja v Grenoblu.

To priznanje potrjuje, da sodi slovenski alpinizem, predvsem njegov najtežji del - vzponi v velikih stenah visokih vrhov, nedvomno v svetovni vrh. Do sedaj je bil Zlati cepin podeljen 16-krat. Poleg Slovencev so ga dobili še Američani, Avstralci, Britanci, Francozi, Nemci, Novozelandci, Rusi, Švicarji. Pri tem je zanimivo to, da sta Zlati cepin, ko je bil podeljen prvič, dobila Slovenca Marko Prezelj iz Kamnika in Andrej Štremfelj iz Kranja za prvenstven vzpon v Južnem stebru Kangčendženge leta 1991. Drugič je Zlati cepin dobil Vanja Furlan iz Novega mesta in Tomaž Humar iz Kamnika leta 1996 za prvenstven vzpon v vzhodni steni Ama Dablama. Poleg tega je bil Tomaž Humar še dvakrat (Daulagiri in Aconcagua) nominiran za to priznanje, Aleš Koželj (Aconcagua) in Marko Prezelj (Denali - Hunter) pa po enkrat. Marko Prezelj je poleg Rusa Valerija Babanova edini, ki mu je to visoko priznanje uspelo dobiti dvakrat, Kamnik pa je edino mesto na svetu, v katerega je to najvišje alpinistično priznanje prišlo trikrat!

Bojan Pollak


VAJA POSTAJE GRS KAMNIK

REŠEVANJE Z ŽIČNIC JE USPELO

V soboto, 27. januarja, so člani postaje GRS Kamnik pod vodstvom inštruktorja Rada Nadvešnika izvedli vajo reševanja s sedežnice. Poleg njih so se je udeležili tudi gasilci PGD Kamniška Bistrica, člana postaje GRS Ljubljana in seveda žičničarji. Na njej so preizkusili opremo, dopolnili in izboljšali sam način reševanja. Najprej so s posebnim drogom pritrdili vrv na nosilno vrv. Nato so z njo potegnili gor reševalca, ki je potem, ko je zavaroval sebe, zavaroval potnika, nato pa enega za drugim vpel v posebni sedež, da so ju enega za drugim reševalci na tleh spustili dol. Ko sta bila oba potnika na tleh, se je reševalec s posebnim škripcem, varovan od spodaj, spustil do drugega sedeža in tam ponovil akcijo. To se je dogajalo hkrati na štirih mestih, tako da je reševanje potekalo dokaj hitro. Po končani vaji reševanja s sedežnice je bila še preverjena oprema in usposobljenost za reševanje iz gondole. To poteka tako, da sprevodnik v gondoli spusti do tal jeklenico in z njo potegne v gondolo vrv, po kateri nato spleza reševalec. Nato oba pripravita potnike za spust v posebnem sedežu - vreči, ki jo spuščajo reševalci na tleh.

Po končani vaji in preverjanju opreme je sledila analiza, v kateri so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti in določena njihova odprava ter predlagane nekatere izboljšave, predvsem glede sodelovanja z gasilci, ki bi lahko z lestvami tam, kjer je žična vrv bliže tal, hitreje omogočili dostop reševalca.

Bojč

SODELOVANJE MED POSTAJAMA GRS KAMNIK IN ŽELEZNA KAPLA

Pred več kot 20 leti začeto sodelovanje med postajama gorske reševalne službe iz Kamnika in Železne Kaple se uspešno nadaljuje naprej. Tako so se letošnje zimske vaje postaje GRS Železna Kapla na Obirju 20. januarja udeležili tudi trije predstavniki postaje GRS Kamnik. Tokratna vaja je potekala kot reševanje »ponesrečenca, ki je pri prečenju zahodnega dela Obirja zdrsnil po grapi in na njenem dnu obležal poškodovan«. Reševalci so se zbrali v Železni Kapli v lepo urejenem centru civilne zaščite, kjer domujejo tudi gasilci. Z avtomobili so se odpeljali okoli Obirja do kmeta Jagovca, kije s svojim traktorjem peljal del opreme po delno zasneženi in poledeneli gozdni cesti. Nato pa jo je bilo potrebno nekaj sto višinskih metrov prenesti na ramenih. Po zdravniški oskrbi ponesrečenca, kije imel »notranje poškodbe in zlomljeno nogo, je sledil spust čez strme skoke v grapi s pomočjo vrvi in UT nosil, nato pa še prenos oz. spuščanje po grapi in melišču do gozdne ceste, kjer je ponesrečenca do reševalnega vozila prepeljal traktor.

Po končanem »reševanju« so se vsi udeleženci prepeljali do Kapelske koče (zaradi pomanjkanja snega je bila cesta prevozna prav do koče), kjer je sledil najprej medicinski del vaje, v katerem je postajni zdravnik razložil nekatere nove ugotovitve v prvi pomoči predvsem glede prve pomoči pozimi. Sledila je še analiza prvega dela vaje in po večerji prosta razprava.

Kamniški udeleženci so aktivno sodelovali v celotnem delu, tako v sami akciji, kot tudi v analizi in razpravi. Pokazalo se je, da imajo tako slovenski kot tudi avstrijski reševalci skoraj enako opremo pri čemer so slovenske dopolnitve UT nosil boljše. Tudi znanje in sam način reševanje je zelo podoben, razlike so samo v nekaterih podrobnosti. Poleg tega so pa Kamničani dobili tudi informacijo o možnostih zavarovanja za stroške reševanja, kakršno trenutno v Sloveniji še ni možno.

Takšno sodelovanje med GRS ni pomembno samo zaradi izmenjave strokovnega znanja in medsebojnega spoznavanja,ampak v tem primeru tudi zaradi ohranjanja prisotnosti slovenstva na etnično slovenskem ozemlju, kjer je slovenščina že skoraj povsem izgubila bitko z nemščino. Starejši ljudje seveda še govorijo in razumejo slovensko, mlajši pa že bolj obvladajo angleščino kot pa avtohtoni jezik svojih slovenskih prednikov. Da je temu tako, so velikokrat krivi tudi Slovenci iz matične domovine, ki namesto, da bi vsaj takoj za mejo govorili po slovensko, raje lomijo nemščino.

SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC

Ko se alpinisti poslavljamo od svojih kolegov in prijateljev, ki so umrli v hribih, vedno rečemo, da ne bomo pozabili nanje in da bodo takrat, ko bomo doživljali lepote planin in gora, tudi oni v naših mislih z nami. To se tudi resnično dogaja, vendar bolj na intimni, kot pa na javni ravni. Kljub temu velja na AO Kamnik dogovor, da se v drugi polovici januarja odpravimo na Grintovec v spomin na prav vse naše tovariše, ki so brez možnosti vrnitve odšli iz naših vrst. Ta čas je izbran zato, ker se je 19. januarja 1999 v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob, 17. januarja 1997 pa je med reševalno akcijo na severnem pobočju Brane kložasti plaz odnesel v smrt Janeza Plevela. Seveda je udeležba popolnoma neobvezna - vsak sam presodi, če mu tak način spomina na preminule tovariše in prijatelje ustreza. Letošnji spominski pohod je bil 20. januarja, poleg članov AO se ga je udeležila tudi večina tečajnikov letošnje alpinistične šole. - Bojč

ŠOLA ŠPORTNEGA PLEZANJA

Alpinistični odsek Kamnik v mesecu marcu organizira šolo športnega plezanja. Namenjena je vsem, ki bi se radi naučili osnov za varno plezanje v urejenih plezališčih in na umetnih stenah. Predstavljene bodo osnovne tehnike plezanja, tehnike varovanja, spuščanje ob vrvi, poznavanje zgodovine in filozofije športnega plezanja... Šola se bo začela z uvodnim predavanjem v ponedeljek, 5. marca ob 19. uri v prostorih Planinskega društva Kamnik in bo trajala 7 tednov. Šola obsega teoretična predavanja ter praktične vaje na umetni steni in v naravnih plezališčih. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 031 518 078 (Martin). - Martin Bombač

eXTReMe Tracker