Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Znamenite kapitolske gosi

petek, 2. januar 2004, ob 11:38, Franci Savenc, ogledov: 2529

Tisti dan, ko so v muzej v Tolminu iz novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine pripeljali spominsko betonsko ploščo z znamenitimi kapitolskimi gosmi, se končuje prvi del zgodbe o tem spomeniku soške fronte
Pred dobrim mesecem so se namreč v javnosti razširile govorice, da je izginil, oziroma da so ga ukradli. Ploščo je postavil IV. bataljon avstroogrskega pehotnega polka leta 1916 na pobočjih Vodel oziroma Vodel vrha nad Doljami. Njena posebnost so podobe vojakov v popolni vojni opremi in gosi na povodcih.

Znamenite kapitolske gosi

Original z gore v restavratorske delavnice in potem v muzej
Kopija spominske plošče - Plenitelji na delu - Številne nedorečenosti

Tolmin - Tisti dan, ko so v muzej v Tolminu iz novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine pripeljali spominsko betonsko ploščo z znamenitimi kapitolskimi gosmi, se končuje prvi del zgodbe o tem spomeniku soške fronte. Pred dobrim mesecem so se namreč v javnosti razširile govorice, da je izginil, oziroma da so ga ukradli. Ploščo je postavil IV. bataljon avstroogrskega pehotnega polka leta 1916 na pobočjih Vodel oziroma Vodel vrha nad Doljami. Njena posebnost so podobe vojakov v popolni vojni opremi in gosi na povodcih. Te naj bi simbolizirale zgodbo o zaščitniških svetih goseh iz starega Rima.

Kapitolske gosi so resnično izginile. Kot nam je povedala direktorica tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, so se odločili, da ta edinstveni spomenik odstranijo, restavrirajo in naredijo njegovo kopijo, ker so opazili, da si ga je nekdo že poskusil prilastiti, pri čimer so nepridipravi spomenik precej poškodovali. Da bi original spomenika zavarovali pred ponovnimi pohodi pleniteljev, so ga strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine sneli, obnovili in pripravili za muzejsko postavitev. Njegovo kopijo pa bodo postavili na staro mesto spomladi.
»V gorah je veliko spominskih plošč in jih ni mogoče varovati. Težavo predstavlja tudi nedorečenost njihovega pomena, saj je soška fronta zelo specifičen del slovenske zgodovine. Z občinskimi odloki so zaščiteni vsi spomeniki večjega obsega, kot sta spominska cerkvica Javorca in trdnjava Kluže. Imamo tudi odlok o razglasitvi zgodovinskih območij, ki se nanaša na pogorje Rombona, Krnsko pogorje in Mengore. Za nadzor večinoma oddaljenih in v gore odmaknjenih spomenikov, plošč in ostankov utrdb nimamo ljudi. Imamo sicer zakon o kulturni dediščini, ki govori predvsem o tem, da je premična dediščina, ki se nahaja v slovenski zemlji, last vse države. Torej se nanaša na neko drugo tematiko, vendar povezano tudi s pobiranjem in zbiranjem ostankov prve vojne. Pripravili smo tudi poskusne evidence spomenikov, ki pa še niso popolne. Spomeniki soške fronte namreč še vedno prihajajo na dan,« je povedala Damjana Fortunat Černilogar. V Sloveniji imamo tudi ljudi, ki si prizadevajo ohraniti spomenike soške fronte, vendar si stroka še ni edina, ali jih ohraniti v avtentični podobi ali rekonstruirane ali obnovljene s sodobnimi pristopi.
»Ostanki soške fronte v resnici izginjajo. Vemo za italijanske zbiratelje, ki se javno hvalijo, da so si za svoje zbirke nabrali veliko stvari prav v krajih ob Soči. Pri iskanju in odnašanju gre za močne strasti in motive; tako je nekaj sto kilogramov težak italijanski top čez noč izginil s postojanke na zgodovinski poti na Kozlov rob nad Tolminom. Opažamo, da neznano kam izginja vse, kar ni močno pritrjeno,« je povedal direktor muzeja prve vojne v Kobaridu Jože Šerbec.
Ker spomenik s kapitolskimi gosmi spada na območje, kjer deluje društvo za ohranjanje spomina in spomenikov soške fronte Peski, smo za mnenje vprašali tudi njenega predsednika Tolminca Stanka Jermola. Zvedeli smo, da je z mesta predsednika pred kratkim odstopil, in sicer zaradi očitkov, da društvo pri obnovi kavern in podzemne kapele madžarskih vojakov pod Mrzlim vrhom ni dovolj upoštevalo strokovnih izhodišč. Odnos stroke in tudi javnosti do ostalin na prizoriščih bojev soške fronte se očitno hitro spreminja, nikomur pa ni vseeno, če spomeniki razpadajo ali postajajo plen neznancev.

Katja Roš

Komentiraj (1):

system, sobota, 3. januar 2004, ob 16:49

V članku povzete izjave so zlonamerno zavajanje javnosti. Največji problem zadnjih let so institucionalna plenjenja in uničevanja dediščine soške fronte (tako premične in še veliko bolj nepremične), v katerih igrata vodilni vlogi prav spraševani osebi. Več si lahko preberete na: http://tinyurl.com/2635w

eXTReMe Tracker