RadioDur – Dušan Škodič. 16. oddaja: Turistični vlak do hotela pri Sedmerih jezerih vozi v poletni sezoni trikrat dnevno, povezava do urejenega ...
RadioDur, petek po 17. uri, ponovitev v ponedeljek po 15. uri
:: Avtor in moderator Dušan Škodič ::
NAD MEGLO 16.
Ste morda v zadnjem času kaj sledili raznim debatam o novem zakonu o Triglavskem narodnem parku? Prav rad bi vedel, kateremu pisarniškemu naravovarstveniku pade na pamet, da bi preprečil sprejetje idej, s katerimi bi se Slovenija razcvetela v ljubko turistično cvetko, namesto zaspane in zaostale dežele, ki se brani napredka. Kdo so vendar ljudje, ki bi radi lokalnemu prebivalstvu pooblačili lepši jutri? In kaj si vendar mislijo, da so? Raje naj uredijo, da se bo v te zapostavljene kraje stekal državni denar, s katerim si bodo lahko do sedaj zapostavljeni, po svojih željah uredili ceste. S subvencijami pa bodo kupili tako močne traktorje, da se bo dalo z njimi izsilili vozne poti tudi tja, kamor ni bilo nikoli mogoče. In da bodo seveda tudi tako veliki, da se bo z njimi, če že ne z verigo, dala zapreti vsaka cesta in preprečiti dostop vsakomur, ki ne bo »naš«. In če niste ravno na tekočem, vam povem, da se to že nekaj let v resnici dogaja.
Turizem v Bohinju cveti
Reklamni oglas turistične agencije Montura se na primer glasi: Naši apartmaji ležijo v najlepšem predelu naših Alp, ravno prav, da boste pozabili na vsakdanje skrbi in si med aktivnim oddihom napolnili baterije. Možnost krajših in daljših sprehodov v naravo in uživanje v svežem gorskem zraku, vas bosta prerodila. Lokacija je idealna, saj so apartmaji postavljeni sredi turističnega naselja Bohinj, kjer lahko vsak najde sebi primerno razvedrilo ali zabavo. Pozimi imate na voljo kar tri obsežna smučišča na Voglu, Komni in Vogarju. Vozovnica je univerzalna za vse tri komplekse, kot tudi za povezovalne kabinske žičnice med njimi. Heli – ski center obratuje vsak dan ob lepem vremenu, v primeru obilnejšega sneženja pa takoj, ko dežurne ekipe z razstrelivom sprožijo vse potencialne plazove. Možna je tudi izposoja motornih sani za ljubitelje adrenalinskih voženj po belih prostranstvih med Komno in Pokljuko. Turistični vlak do hotela pri Sedmerih jezerih vozi v poletni sezoni trikrat dnevno, povezava do urejenega in dodatno ogrevanega kopališča in wellness centra pri Črnem jezeru, pa je mogoča za organizirane skupine. Pridite - se zdravo utrudite - in dobro naspite. Pri nas je to še možno, kajti vožnja vodnih skuterjev po jezeru ob hotelskem kompleksu, je omejena na čas med deseto in osemnajsto uro popoldne. Vljudno vabljeni.
Kaj pravite dragi gorniški prijatelji? Kakšen je vaš komentar na tale, nenaročeni oglas turistične agencije, ki za zdaj še ne obstaja? Upam, da ste se ob njem zgrozili. Toda ne verjamem, da ni resnično nikogar med vami, ki ne bi občutil celo veselja, da ne rečem neke vrste nacionalnega ponosa, ker smo se tudi mi končno uspeli izkopati iz zaostalosti in podobno kot Švicarji, znali ponuditi gostu na pladnju vse tisto, kar nam je podarila narava? Zato, da se nam ne bodo tujci več smejali, ker smo jim včasih pulili iz žepov le drobiž za parkiranje na neurejenih parkiriščih, namesto da bi zgradili brezplačne garažne hiše in jim ob prihodu in odhodu podarili še brezplačno pranje. Ko pa bi jih dobili v svoje lovke, bi jim lahko ponudili vse o čemer so lahko do sedaj le sanjali. In če bi jih na našo srečo preveč zaneslo, bi jim bili sposobni ponuditi še kredit. Ampak parkiranje in uporaba razrite gozdne ceste za ceno desetih evrov? Lepo vas prosim.
Polemike, ki jih je v zadnjem času spodbudil nesprejeti zakon o Triglavskem narodnem parku, so dvignile kar precej prahu in jaz upam, da to ni bilo vse. Slovenija ima samo ta, en in edini pravi narodni park. No, resnici na ljubo imamo še nekaj manjših krajinskih parkov, v katerih pa ne velja tako strog režim. Velikost parka je slabih 84 kvadratnih kilometrov, od tega približno tri četrtine spada v ožje območje. Klic po novem zakonu se razlega že vrsto let po sprejetju še veljavnega iz leta 1981. Največji očitki so bili zaradi nedorečenosti in nejasnih oziroma večpomenskih paragrafov. Park sam po sebi ima ekonomsko gledano velik turistični potencial, kar neizbežno pripelje do konfrontacije med naravovarstveniki in kapitalsko naravnanimi domačini, ter možnimi vlagatelji. Problem je seveda v tem, da v boju za svoj prav, nihče noče stopiti korak nazaj, to pa vse skupaj postavlja nekam v nejasno prihodnost. Če bi obveljala beseda naravovarstvenih ekstremistov, bi lahko domačini že kmalu obuli lesene cokle, v katerih so štorkljali naokoli pred stoletjem. Če pa bi obveljal predlog, ki so ga nasprotniki poimenovali kar »zazidalni načrt za Bohinjsko jezero«, bi nekega dne res lahko slišali ali prebrali omenjeni reklamni oglas.
Prav gotovo je, da bo potrebno za prihodnost najti pametno rešitev, ki ne bo upoštevala samo ene strani. Vsakomur je menda jasno, da bi bil to polom. Upoštevati je potrebno tudi želje domačinov, oziroma ljudi, ki morajo vsakodnevno živeti s parkom in njegovimi omejitvami, do katerih so nemalokrat zelo kritični. Tu je potrebno najti kompromis in ne vztrajati v omejitvah za vsako ceno. Na predelih parka, kjer gre za poseljeno kulturno krajino, je ljudem potrebno omogočiti vse, česar so po kvaliteti življenja deležni ostali državljani. A s tem mislim na neko pošteno ravnovesje, ne po otroško v stilu: hočem vse, kar imaš tudi ti! Oboji vsega pač ne moremo imeti. V neokrnjeni naravi je poglavitna možnost njenega doživljanja, ki je pomembna za vse, ne le za meščane. Ti prihajajo tja prav zaradi nje, to je res. Domačinom je s tem pač prizaneseno. Toda če bodo ti zahtevali prav ves napredek, ki bi ga morda radi pripeljali na lastno dvorišče, bodo z njim prišle tudi vse negativne posledice. Kravala, slabega zraka, velikega pretoka prometa in živčnega obnašanja, no ja, razen morda slednjega, za zdaj tam še ni. Če pa bo, me prav zanima, kdo bo po tem še hodil h komu.
Znani in že neštetokrat slišani komentar je, da se zakoni pišejo v Ljubljani, živeti pa jih morajo ljudje v Triglavskem narodnem parku. Ob tej priložnosti bi povzel besede Marjete Keršič-Svetel, ki pravi: »Odločitev je predvsem v rokah nas samih, ne samo občin, ki so na območju narodnega parka, ampak vseh državljanov Slovenije. Narodni park je stvar vseh, saj je tudi financiranje iz javnih sredstev stvar vseh!« Če bi se z novim zakonom olajšala gradnja infrastrukture za kupce nepremičnin, si lahko le mislimo, koliko novozgrajenih objektov bi se v kratkem pridružilo številu tisoč, kolikor je po nekaterih podatkih danes v parku črnih gradenj. Zanimanje med tujci naj bi bilo veliko, saj so bili že primeri v tujih medijih, ko so ljudje razlagali o svojih uspešnih naložbah v okolici Bohinja. Videti je, da nam bodo zaradi neučinkovitosti za hrbtom odpeljali najlepšo kravo iz hleva, ravno med tem, ko bodo pristojni inšpektorji domorodcu pisali prijavo, ker je pri pribijanju strešnih skodel uporabil uvožene, namesto ročno kovane kroparske žeblje. Ampak, po tem ne bo več ne molže, ne mleka.