Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Šentviška planota – planota sv. Vida

Valovi Šentviške planote.Iskanje Prekmandlca; Šentviško planoto medse uklinjata reki Bača na severu in Idrijca na jugu. Odsekano se zaključi nad njunim sotočjem, nad Bačo pri Modreju.

Obiskali bomo znano predalpsko planoto, ki se od Cerkljanskega hribovja steguje proti zahodu. Šentviško planoto naslonjeno na Kojco, uklinjata reki Bača na severu in Idrijca na jugu. Klin se odsekano zaključi nad sotočjem rek, nad Bačo pri Modreju.

Kanček pomladne nostalgije.

Tukaj se jo dotakne železnica, ki čez most pridrvi s Primorske strani, prečka Idrijco in keltiko in se zarije v podzemlja njenega severnega pobočja. Nikoli še nisem štela kolikokrat se vlak skrije in pokuka na plano, kolikokrat zdrvi čez mostove, vsaj sedemkrat že. Dokončno Primorsko zapusti v Podbrdu in se pretakne skozi najdaljši tunel kar na Gorenjsko. Severne planotine sosede so veličastne Baške Peči (Tolminsko-Bohinjske gore), za in nad katerimi so seveda še višje.

Severne planotine sosede so veličastne Baške Peči (Tolminsko-Bohinjske gore).

Južno preko Idrijce se od Banjšic, Trnovskega gozda, Vojskega, Idrijskega in čez Cerkljansko vidi vse do Snežnika. Neovirano srka tople primorske sape.
Planota je bila poseljena že v starejši železni dobi. To nam potrjujejo tudi ostanki žganih grobov pod Jerovco, starejših od Kristusa. Vsaj že v srednjem veku je tod čez vodila važna pot med Posavjem, Posočjem in Furlanijo. O tem nam piše že znani zgodovinar Simon Rutar (1882). Ob vseh poteh, še posebej pa ob križiščih, so nastajala naselja.

Kanin, Mrzli, Vodil in Visoč vrh, Krn, Batognica, Vrh nad Peski, Slemenske peči, zahodni pogled s planote.

Cerkev sv. Vida v vasi Šentviška Gora (zapis iz leta 1192) je tretja v Tolminskem naboru najstarejših za Volčanskim sv. Lenartom in Bovškim sv. Urhom. Pokrivala je svet daleč naokrog ob reki Idrijci in Bači, celo do Spodnje Idrije, ko se je tam šele rojevalo civilno življenje. Njene novejše stenske poslikave (iz l. 1941) slikarja Toneta Kralja prikazujejo zgodovinske motive z veliko simbolike. Tudi planotarje je tlačil »taljanski škorenj«, zato v poslikavah med mučitelji sv. Vida nastopa birič v Musolinijevi podobi.

Porezen in Kojca.

Še tri cerkvice mu delajo družbo; sv. Lucija na Logarščah, sv. Mohor in Fortunat na Pečinah in cerkev Marijinega obiskanja na Ponikvah. Zadnjo je v petdesetih letih iz ruševin na novo umetelno postavil arhitekt Jože Plečnik. Ponikve so danes tu tudi največja vas. Ime sta ji dala ponora, pojava značilna za zakrasele pokrajine. Jezero, ki tu nastane ob velikem deževju kmalu presahne, voda pa pride na dan nižje v soteski potoka Kostanjevec, v Žlebeh.

Z Arbišča proti Kojci, Poreznu in Blegošu.

Glede na dolgost poselitve se ponaša z več kulturnimi, etnološkimi in drugimi posebnostmi. Poleg Idrije in Ribnice je ravno Šentviška Gora tretji izmed možnih rojstnih krajev Jakoba Gallusa – Carniolusa.
Na planoti visoki med 600 in 900 metri, je danes še devet vasi. Poleg že omenjenih Šentviške Gore, Ponikev, Pečin in Logaršč, so tu še Prapetno Brdo, vrhovska Gorski in Bukovski Vrh ter manjše Daber, Polje in Zakraj. Izjemno ohranjena urbana in kulturna krajina nam pripoveduje, da so se tu od nekdaj preživljali s kmetijstvom, predvsem s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom.
  Samo korak je do Šebrelj.

Razpršenost mogočnih kmetij je nudila vsem dovolj prostora. Najvišje se svet vzpne na Črvovem vrhu ali griču (974 m). Kot drugje na podeželju so hitre življenjske spremembe v dvajsetem stoletju, ko se s tradicionalnim kmetijstvom ni bilo več mogoče preživeti v enaki meri kot prej, precej prebivalcev zvabile nižje in bližje. A planota živi in kar je najvažneje – razvija se.

Prostranost robnih razgledov.

Ob sedanjih dobrih cestnih povezavah in sodobnih prevoznih napravah je pot do službe »mala malca«. Še vedno se nekaj prebivalcev preživlja s kmetijstvom, nekaj površin pa je seveda tudi v zaraščanju.
Na planoto se najlažje pripeljemo s Slapu ob Idrijci, s keltike na odseku Idrija – Tolmin. Precej bolj rekreativna pa je zvijugana cesta, ki se odcepi iz Baške Grape v Klavžah.

Večerni razgled proti Trnovskemu gozdu ...

Čez Logaršče nas povede do Ponikev in še naprej. Njena severna odsekana pobočja so prekrita z globokim gozdom, strmine Široke drage so kar poštene. Enako prepadno je na jugu. Vendar toplejše poličke so bile še nedolgo nazaj pašniki in senožeti.Na tej sončni strani nad Idrijco ob Ročanski cerkvi počiva pisatelj Ciril Kosmač. Pobočja zarašča borovje, toploljubni gaber in še kaj. Nekaj hiš se je stiskalo tu.

... in proti Kobilji glavi in Kotlu.

Kot povsod na podobnih bregeh; ena steza vodi k vodi, ena na planoto in po ena k levemu in desnemu sosedu.Te mnoge starodavne povezave lahko ob obiskih uporabljamo tudi danes. Veliko, veliko nam imajo povedati postaje ob strmih poteh, ko se od Idrijce vzpenjamo na valovito polico. Označene nas vodijo s Slapu, čez Tilnik (Tíunk), s Polic in Bukovega.

Planota premore tudi Triglav, sicer Vrhovški.

Planota je z dobrim prepletom cest in poti, ter z označbami le teh, primerna za brezskrbna kolesarjenja. Na ta način jo lahko površno spoznamo v enem samem dnevu. Pohodnik jo bo, za boljšo predstavo, moral obiskati večkrat. Nikakor ne gre izpustiti Črvovega vrha, od koder je Baška grapa spodaj kot iz aviona. Z bukovskega Degarnika pa nam bo lepše predstavljeno Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Z robnih obronkov kot so Arbišče, Ognjena glava, Lepa gorica, Oblačno brdo in še katero, so razgledi ravno tako dih jemajoči.

Čuvar planote.

Predvsem pa, če vandrate s kolesom; Ko uzrete cerkev Marijinega obiskanja na hribčku nad Ponikvami, nikar vse evforije ne prenesite na pedala. »Ketna« ne zdrži prav vsega navdušenja. Sicer pa si »okrašen« hribček nad vasjo zasluži malo daljši postanek, sploh, če so vaški informatorji kje blizu in sploh, če si lahko privoščite »kolo vleko«.

Anka Vončina

Ni minilo prav veliko časa, ko so v grapo ob reki pričeli prihajati tujci. Našli so Škafarjev izvir in vsevprek se je pričelo govoriti o tem, da bo tu rudnik, kjer bodo kopali živo srebro. Prekmandlcu se je od srca odvalil kamen, opravil je svojo nalogo.
 


 
Planota nasproti Kojce.


Vas Šentviška Gora.


Sv. Lucija v Logarščah.


Mohor in Fortunat na Pečinah.


Plečnikova cerkev na Ponikvah.


Arhitekt je uporabil vse ostanke
ruševin stare cerkve.


Skozi ključavnico.


Zemljiška karta Ponikev.


Središče Šentviške Gore.

Poslopja sedijo, ne, jezdijo na ozkem grebenu padajočim proti Idrijci, ki se takoj za hišo še zadnjič strmo vzpne v še eno kopico in se prav na mestu, ki so si ga predniki izbrali za svoje domovanje, najbolj zoži. V škrbini še čepi in se z naravo staplja mogočni Lipnik nad Stopnikom.



Kašča iz 18. stoletja.

Zaselek Jerovca leta 1972 iz knjige
Rafaela Podobnika Osojna Primorska.


Obnovljena Jerovca danes.


Na planoti se ne bomo izgubili.


Zemljevid področja (Geopedia.si)

Arhiv: Iskanje Prekmandlca

Arhiv: Potepuški ostružki

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti