Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 18.12.1989

  18.12.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 18. december 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1075

Delo, Šport: ... Priznanje našemu alpinizmu zdaj tudi na najvišji ravni

Komisija za odprave pri UIAA je zasedala v Pragi - Enotno mnenje, da je letošnje leto minilo v znamenju Jugoslovanov - Problemi odprav
KRANJ - Od 7. do 11. t. m. se je v Pragi sestala Komisija za odprave pri UIAA. Na sestanku so bili prisotni delegati iz Italije, Indije, Španije, Irske, Velike Britanije, ZRN, Francije, Grčije, Nizozemske, Poljske, Švice, ČSSR, Japonske in Jugoslavije. Po dolgem času sem kot član te komisije predstavljal našo državo in ob vrsti uspehov naših odprav in alpinizma nasploh bi bilo seveda prav, da tudi v bodoče obdržimo stik s svetom na takšen način.
Na sestanku smo obravnavali vrsto problemov, ki so v tesni povezanosti z organizacijo odprav, zlasti s potekom posamezne odprave v gostujočih državah (Pakistan, Indija, Nepal, Kitajska). Predsednik omenjene komisije, Jean Coudrey, je na kratko poročal o zadnjem zasedanju UIAA v New Delhiju, kjer so med drugim ugotovili tudi nezadostno medsebojno komuniciranje posameznih komisij v okviru UIAA. Spregovorili so tudi o težavah, ki nastanejo pri manj kvalitetnih odpravah. Nepoznavanje pravil gostujočih držav, nespoštovanje le teh, vprašanje etičnega kodeksa, vse to so problemi, ki bi jih kazalo rešiti. Na sestanku v New Delhiju je tako padla ideja, da bi šle vse prošnje za odprave, pri katerih gostujoče države (npr. Nepal) zahtevajo priporočilo nacionalnih zvez, še skozi komisijo za odprave pri UIAA. To seveda ne pomeni, da bi npr. Nepal prošnje brez priporočila UIAA ne upošteval, če pa bi bilo za eno smer več prošenj, potem bi imele prednost odprave s tem priporočilom.
Posamezne države bodo dobile pismo z znakom UIAA (nalepka) in končna odločitev, katera odprava bo imela ta znak, je seveda v rokah nacionalnih zvez. Namen vsega je predvsem, da bi posameznim državam oziroma njihovim ministrstvom (Nepal, Indija, Pakistan, Kitajska) tako sporočili s kakšno kvaliteto odprav imajo opravka.
S pregledom dosežkov letošnjega leta nas je seznanil Joseph Nyka (Poljska), eden najboljših poznavalcev tovrstnega dogajanja v svetu. Na splošno je ugotovil, da je letošnje leto minilo v znamenju jugoslovanskega alpinizma (Jannu, Bhagirati II, Šiša Pangma, Gangapurna) in pri tem še posebej izpostavil Jannu kot vzpon desetletja Vsi so se s tem mnenjem strinjali in po poročilu vsakega izmed nas o splošni alpinistični situaciji v njegovi državi je bilo to še bolj jasno. Jugoslavija oziroma Slovenija kot njen najkvalitetnejši del (mislim na alpinizem) seveda nikoli (ali pa vsaj še nekaj časa ne) ne bo zmogla toliko finančnih sredstev, da bi organizirala veliko število odprav. V tem nas marsikatera država seveda presega. Vendar v kvaliteti smo v tem trenutku nesporno številka 1 v svetu. To samo še potrjuje pravilno usmeritev Komisije za odprave v tuja gorstva z načelnikom Tonetom Škarjo na čelu. Združitev moči oziroma finančnih sredstev za najzahtevnejše cilje predstavljajo korak naprej. Države kot so npr. Francija, Italija, ZRN, itd., ki so nekdaj predstavljale alpinistično avantgardo, imajo sicer veliko odprav, vendar so na splošno (z izjemami seveda) po kvaliteti precej slabe, njihovi cilji so povsem povprečni. Ne lotevajo se novih in zahtevnih vzponov, da o alpskem stilu najtežjih smeri sploh ne govorimo. Ves svet nam torej odkrito priznava visoko kvaliteto (spomnimo se, da nekdaj ni bilo tako in da smo si tako mnenje lahko ustvarili samo z izrednimi vzponi) in da stanje pri nas sploh ni tako črno, kot si ga nekateri prizadevajo opisati. Število vseh, ki se ukvarjajo s plezanjem pri nas je v primerjavi z ostalimi državami (razen s Poljsko, kjer je ta številka približno enaka) skoraj zanemarljivo. Toda vedno smo imeli zelo kvalitetne posameznike. Teh nikoli ni bilo zelo veliko in številka je skoraj vedno enaka, po drugi strani pa je število odličnih alpinistov v drugih državah skoraj enako, kljub velikemu številu vseh, ki se s tem športom ukvarjajo. Ob pravilni usmeritvi našega alpinizma in konkretno v zvezi z odpravami KOTG še naprej ne vidim prav nobene bojazni za kvaliteto.
Ena od novosti o kateri smo razpravljali na tem sestanku, je tudi nagrada komisije za odprave pri UIAA posameznim odpravam. Podelitev teh nagrad ne bo predstavljala razporeditev odprav po vrstnem redu, ker namen tega ni ustvarjanje tekmovanja. Nagrade bodo predstavljale priznanje odpravam, ki so na kakršenkoli način prispevale k razvoju plezanja v najvišjih gorah na svetu (izvirne ideje, težke smeri v alpskem stilu, majhne ekipe, nova področja ...). Na tem sestanku je Nyka že podal nekaj predlogov (teh nagrad seveda ne bo veliko) in dogovorili smo se, da bosta končni predlog sestavila Nyka in Paul Nunn (GB) v sodelovanju z Adamsom Carterjem (ZDA) kot enem izmed dobrih poznavalcev alpinističnega dogajanja na svetu. Nagrade naj bi bile podeljene na filmskem festivalu v Trentu, vendar pogovori v zvezi s tem še potekajo z organizacijskim komitejem tega festivala.
Govorili smo tudi o težavah, na katere naleti odprava ob prihodu in poteku same odprave v gostujoče države (npr. sodelovanje zveznega oficirja, prijava walky-talkyjev, problemi nosačev itd.). Težave so od države do države različne in predloge v zvezi z rešitvijo le-teh bo komisija za odprave pri UIAA predložila ministrstvom teh držav. Radikalnih sprememb v kratkem času seveda ne moremo pričakovati, vendar bi se v prihodnosti lahko marsikatera zadeva obrnila na bolje.

TOMO ČESEN

Horolezectvo
Češkoslovaški alpinisti so nas prehiteli še na enem področju: v slovaški založbi (Bratislava) Šport je izšla Encyklopedia HOROLEZECTVO (po naše bi lahko rekli Alpinistična enciklopedija). S tovariši jo je pripravil njihov vrhunski alpinist Ivan Dieška. Čeprav je prirejena potrebam ČSSR, že prvi pregled pokaže, da spada med najboljše. (Sicer pa tovrstne literature v svetu sploh ni veliko! Naši načrti so npr. usmerjeni šele v 100-letnico planinske organizacije, ko naj bi pri Cankarjevi založbi dobili prvi zametek tovrstne literature - Planinski leksikon.)
Enciklopedija, v kateri so seveda predstavljeni tudi nekateri naši najbolj znani alpinisti (sorazmerno malo - še posebej glede na številne obiske njihovih alpinistov - pa je gesel, ki bi obravnavala naše gore) in jo bomo še posebej predstavili, je izšla v nakladi 26.000 (!) izvodov, cena pa ni pretirana: 68 Kčs.

FRANCI SAVENC

Tekmovanje v Ajdovščini bo odločilno
V obeh konkurencah jugoslovanskega pokala v športnem plezanju ni nič odločeno

KRANJ - Prihodnji petek in soboto, 22. in 23. t. m. bo v športnem centru Police v Ajdovščini sklepni del letošnjega jugoslovanskega pokala v športnem plezanju. Organizator te zadnje tekme, šeste po vrsti v tem točkovanju, Alpinistični odsek Nova Gorica, je za tekmovanje pripravil umetno steno. Kvalifikacije se bodo pričele v petek ob 13. uri, sobotni finalni del pa se bo začel ob 14. uri. Zaključni del letošnjega pokala bo še kako zanimiv. Po petih tekmah (Zagreb, Lokve, Bohinj, Idrija, Bol) namreč še nič ni odločeno.
V ženski konkurenci trenutno vodi Mojca Oblak (AO Vrhnika) z 88 točkami, sledi Damjana Klemenčič (AO Škofja Loka), ki jih ima 86, tretja pa je Marija Štremfelj, ki je zbrala 70 točk.
Pri moških vodi Marko Lukič (AO Kozjak) le s točko prednosti (ima jih 89) pred Tadejem Slabetom (AO Matica), medtem ko Vili Guček (AO Trbovlje) z 52 točkami na tretjem mestu ne more več poseči v boj za skupno zmago niti teoretično. Povejmo še to, da od skupno šestih tekem za končni vrstni red šteje le pet najboljših rezultatov.

TOMO ČESEN

Spet dobri ženski vzponi
KRANJ - V našem ženskem športnem plezanju se kvaliteta počasi pomika navzgor in vedno več imamo plezalk, ki plezajo vedno težje smeri. Najnovejša novica prihaja iz Ospa, kjer je 9. t. m. Miranda Ortar (Soški AO) uspešno preplezala smer Paris - Dakar (IX-) in tako opravila tretjo žensko ponovitev (za Tajnikovo in Lukančičevo).
Uspešna je bila tudi v domačem plezališču pri Čiginju, kjer je ponovila nekoliko lažjo smer Povest o noči, ki ima oceno VIII. Smer je kratka, vendar precej previsna.
Druga novica pa je iz Črnega kala. Članica AO Matica, Marjeta Tomšič je uspešno preplezala Mandarino (VIII+/IX-).
Pri fantih omenimo najprej ponovitev Boruta Rusa, ki je na Napoleonki splezal Mud club (8a), Franci Jensterle pa je v Ospu ponovil Jonagold (IX). Jensterle se je skupaj z Urošem Ruparjem in Sabino Sovinc mudil tudi v francoskem Ciamiju (vsi so člani AO Škofja Loka). Jensterle je plezal smeri na pogled do ocene 7a (Rodeo), z rdečo piko pa je ponovil Tachao Pantin (7b) in Paradis Perdu (7b+). Rupar je na pogled ponovil L'Echo des Savanes (6c+), z rdečo piko pa Tchao Pantin (7b). Sabina Sovinc pa je ponovila Sous ceil de Bouddha (6b+).
In še vzponi Mateja Grilca (AO Železničar). Na Costieri je splezal Coca Colo (IX+), v Ospu pa Paris - Dakar, prav tako IX-.

T. Č.

Nova revija
Sovjetski alpinisti, čeprav izredno številni, doslej niso imeli svojega glasila (letni zbornik »Premagani vrhovi« pa je tudi izhajal s precejšnjimi zamudami). Moskovski klub »Alpindustrija« skuša to sedaj popraviti: v sodelovanju z založbo Fizkultura in šport so začeli izdajati revijo VESTNIK GOR.

60 let AAJ
Pred 60 leti je izšla prva številka najbolj znanega (in tudi upoštevanega!) alpinističnega glasila American Alpine Journal. Za ta renome je po mnenju vseh največ pripomogel prav H. Adams Carter, ki je njegov glavni (honorarni!) urednik že 30 let.

1800 alpinistov na Komunizmu
Glavni trener Alpinistične federacije SZ Vladimir Šatajev je povedal, da se je na najvišji vrh Sovjetske zveze (Pik) Komunizm (7495 m) doslej povzpelo že 1800 ljudi iz več kot 20 dežel, med katerimi so tudi predstavniki tako daljnih, kot je Nova Zelandija, Avstralija ipd.

Za obnovo Tjangbočeja
Eden najbolj znanih nepalskih samostanov, mimo katerega so hodile (in ga obiskovale) številne odprave, Tjangboče, je preteklo zimo pogorel. Edmund Hilary, prvi človek na Everestu, ki se je zadnja leta povsem posvetil pomoči Nepalu, predvsem pa tamkajšnjim gorjancem, je v svoji domovini Novi Zelandiji že osnoval fond, ki bo poskrbel, da bi bil samostan kar najhitreje in najbolje obnovljen.

Katalog značk
Čeprav se je pri nas »značkomanija« že precej unesla, ne bo odveč, če opozorimo na pomembno novost. V Sovjetski zvezi so natisnili drugo popravljeno izdajo »Kataloga turističnih (planinskih) značk«, ki jo je pripravil M. A. Azarh. V njej so opisane značke klubov, raznih (mednarodnih, državnih in klubskih) tekmovanj, srečanj in pohodov.

Bomo res ob Alpinistične razglede?
Odgovorni urednik Alpinističnih razgledov Srečo Trunkelj je Komisijo za alpinizem PZS obvestil, da zaradi finančno - tehničnih problemov skupaj z uredniškim odborom odstopa od nadaljnjega urejanja glasila.
In zaključek tega »problema«, povzet po zapisniku KA: Uredništvo AR naj primanjkljaj, ki je nastal pri izdaji zadnjih številk, pokrije z revaloriziranem naročnine in razliko posreduje vodstvom AO/S v poravnavo. KA pa bo pri ustreznih organih skušala zagotoviti še dodatna sredstva. Komisija za alpinizem pa apelira na uredništvo, naj se o odstopu še ne izjavi dokončno.
Ker so tudi AO/S zapisnike menda že prejeli, bomo po njih reakciji lahko hitro ocenili, koliko so AR res naši!? Finančna bremena so res velika, tehnični problemi pa najbrže niso tako hudi, pač pa so tudi v tem primeru najbrže večji problem kadri! In če jim ne bomo pomagali v vsem, potem resnično zaslužimo, da se še naprej siromašimo in - ostanemo tudi brez Alpinističnih razgledov.

FRANCI SAVENC

Prvenstvo Severne Amerike
Tekmovanja, ki je bilo v začetku tega meseca, se je udeležilo 28 plezalk in 54 plezalcev. Minilo je v dobri organizaciji pod vodstvom Jeffa Lowa, v treh dneh pa si ga je ogledalo tudi 8000 ljudi, kar je za ameriške razmere kar precej. Na tekmi v Boulderju ni bilo nekaterih najboljših plezalcev tega kontinenta, tako gledalci niso videli Hillove in Erbesfieldove pri ženskah in Kauka pri moških. Toda kljub temu je bilo zanimivo. Tekmovanja se je npr. udeležil tudi 14 letni Martin Gonzales in za las zgrešil uvrstitev v finale kjer je bilo 10 plezalcev. V obeh konkurenca je bilo na sporedu superfinale, v katerega sta se uvrstila po dva tekmovalca v obeh konkurencah. Končna zmaga je pri ženskah pripadla Bobbi Bensmann pred Alison Osius, pri moških pa je bil najboljši Jim Karn pred Dale Goddardom. Za nas je zanimivo še to, da je bil predsednik sodniške žirije naš Ivica Piljič.

Letošnje leto v Karakorumu
Kot po navadi je bil tudi letos Karakorurn deležen precejšnje pozornosti, čeprav je treba omeniti, da v primerjavi z lanskim letom manjši za 20%. Pakistanska vlada je odobrila dovoljenje 46 ekspedicijam, od katerih 10 odprav ni bilo v Pakistan. Največ odprav so spet imeli Japonci in sicer 8, sledili pa so Španci s 6 ter Angleži in Zahodni Nemci s 4. Letošnje leto je bilo vreme spet velika težava in kot kaže so bile vremenske razmere med najslabšimi v zadnjih letih. Kurtyka, ki je ponovno poskušal v zahodni steni K2 je poročal o neprekinjenem sneženju, ki je trajalo celih 30 dni. Prav tako poroča o tri tedenski snežni nevihti Greg Child, ki je poskušal na Trango Tower. Uspešnih je bilo le 10 moštev, kar predstavlja 28%. Na vseh štirih osemtisočakih nad Baltorom je bilo kar 16 odprav (skoraj polovica) toda le štiri od teh so dosegle vrh. Lista desetih uspešnih odprav pa je naslednja: Japonci na Gašerbrumu I (8068 m), Angleška ženska odprava na Gašerbrumu II (8035 m), potem Španska in Švicarska odprava na isti vrh, Japonci na Diran (7257 m), Zahodni Nemci na Spantik (7027 m), Španci na Trango Towerju (6239 m), Britanci na Snow Lake Peaku) (6594 m), Zahodni Nemci na Trango Towerju (6239 m) in novozelandska odprava na Uli Biaho Tower (6109 m).

Dobri vzponi iz AO Železar Štore
Nekaj njihovih članov je konec oktobra obiskalo Paklenico in splezalo nekaj dobrih smeri. Dušan Debelak je v navezi z Alešem Nežmahom prosto ponovil Albatros, v navezi z Robnikom (AP Raduha) pa prav tako prosto Klin. Slednja dva sta ponovila tudi smer Čas atomov (A3), in sicer je bila to šele druga ponovitev. Za vzpon sta potrebovala 12 ur, v smeri pa sta pustila dva klina.
Plezali so tudi v Ospu, kjer sta Dušan Debelak in Polde Felicijan splezala Peščeno katakombo (A4) in tako opravila drugo ponovitev te smeri, ki spada med najtežje tehnične vzpone v Ospu. Tomaž Žerovnik pa je v isti steni soliral Gobo.

6. seja GO PZS bo v soboto
V.d. predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik sklicuje za soboto, 23. t. m., ob 9. uri (v prostorih ČGP Delo, Ljubljana, Titova 35) 6. redno sejo Glavnega odbora. Ena od točk dnevnega, reda bo tudi analiza udeležbe na zadnji skupščini, še posebej pa se bodo pogovorili o kadrovskih in organizacijskih pripravah na izredno skupščino. Pripravljen je sklep, naj bi bil v letu 1990 prispevek za delovanje PZS (vključeno je subvencioniranje PV, zavarovanje ...) v protivrednosti 4 DEM za »odrasle« in po 1 DEM za mladince in pionirje. Društvena članarina pa naj bi se gibala od (dinarske protivrednosti) 2 DEM za pionirje in dvakrat toliko za mladince, do nekako 8 DEM za člane.
Pa še nekaj predlogov in priporočil (iz gradiva za sejo GO), ki naj bi izboljšali sodelovanje predstavnikov PD pri delu Skupščine PZS (zadnje se niso udeležili delegati kar 73 PD!): tudi predstavniki PZS se ne bodo udeleževali njihovih občnih zborov, ne bodo jim odobravana finančna sredstva za planinske postojanke (v izjemnih primerih pa naj bi o tem razpravljali GO) itd. Seveda pa bo potrebno marsikaj postoriti tudi v organiziranosti, toda to bo najbrže že naloga novega vodstva PZS.

Tisto najvišje in kaj je za njim
Zadostiti tej radovednosti je želja, ki Vikija Grošlja spremlja odkar pomni - Tretja knjiga

LJUBLJANA - »Lesk življenja, le kaj je, če ne sanje«, je zapisal Lewis Carollij, Viki Grošelj pa uporabil za moto svoje tretje knjige. Samo list naprej, v prvem stavku uvoda pa je dodal: »Takrat, že kar malo oddaljenega leta 1974, ko sem prvič stopil na Mont Blanc, niti v sanjali nisem slutil, kam vse me bo še zanesla pot. Tudi po Everestu leta 1979 še nisem vedel, da bodo magične točke, ki na posameznih celinah segajo najviše, postale moj življenjski izziv.« Pa so postale, knjiga PREHODIL BI SVET ZA EN SAM NASMEH, ki je nedavno tega izšla pri Cankarjevi založbi, pa pisan dokument o tem.
Če ne bi bilo banalnega dejstva, ki se mu pravi denar, bi bil danes prav gotovo uresničen celoten Grošljev cilj: povzpeti se na najvišje gore vseh celin. (Akcija »8000+«, ali vzpon Vikija Grošlja na vseh 14 osemtisočakov, si moramo tokrat odmisliti, ta je nekaj povsem drugega, čeprav ni rečeno da ne bo knjige tudi o njej!?). Tako pa je le deloma: povzpel se ni le na Mt. Vinson, najvišji vrh ledene Antarktike, na katero zaradi astronomskih stroškov tudi edino še ni prodrla naša noga. Ob Mont Blancu, najvišjem vrhu Evrope in Everestu, najvišjem na svetu sploh, je bil Viki še na Aconcagui in Denaliju, najvišjih točkah Južne in Severne Amerike, na prvencu Črne celine Kilimandžaru, pa tudi Mount Kosciusku, najvišjem vrhu Avstralije. Toliko ni doslej obredel še noben gornik našega rodu.
Viki Grošelj je nadvse uspešen alpinist, pa tudi eden naših najplodovitejših planinskih piscev doslej! Če izvzamemo pisanja v Planinskem vestniku in v dnevno časopisje (posebno rad piše za Večer, kjer prav sedaj spet izhaja njegov podlistek - Štirikrat osem tisoč metrov v enem letu) ter samostojne edicije, ki so bile »posledice« le-tega in sodelovanje pri skupnih izdajah, je namreč pred letošnjo izdal že dve samostojni knjigi: Do prvih zvezd in V prostranstvih črnega granita.
»Knjigo sem oddal«, je na predstavitvi povedal avtor, »in odšel v Himalajo. Ko pa sem se vrnil, sem jo dobil, in to tako, kot sem si jo predstavljal « To je prav gotovo lepo priznanje uredniku (Vital Klabus) in celotni izdajateljski ekipi, oz. celotni Državni založbi, pa tudi nevsiljiv poziv bralcem, vsaj tistim, ki Grošlja kot pisca že poznajo: Sezite po njej, ne bo vam žal.
»Alpinisti doživljajo velike obremenitve in več kot imajo vzponov, bolj so njihova doživetja skoncentrirana. Zato ne morejo in ne smejo čakati na življenjsko delo, na veliko vse izpovedno knjigo. Doživetij imajo več, kot jih kdorkoli lahko izpove«, je ob isti priliki dostavil Tone Škarja.
Avtorja ne vlečejo v svet samo plezalski »navdihi«, želja po višinah, po premagovanju nekoristnega sveta ... V vsakem poglavju znova je jasno občutiti, da ga žene tudi sla po spoznavanju novih krajev in ljudi, želja po drugačnosti, po izvirnosti in - še bi lahko naštevali. Knjiga je (prav zato) razmišljujoč potopis po vseh kontinentih, toda ne le po gorah, so pa doživetja v (predvsem najvišjih) gorah njeno jedro.
Že na tiskovni konferenci sem ga imel namen pobarati: Imaš še kaj v mislih?, pa ni bilo prilike. Ko pa sem preletel knjigo, mi je bilo brez vsega jasno. Čisto na koncu je namreč zapisal: Ko sem te na vrhu avstralskih Snežnih gora vprašal, kaj je za zadnjim grebenom, ki se je mehko zaobljen izgubljal daleč na obzorju, si mi odgovorila: »Jutri boš šel in pogledal!« Tako kot sem prepričan, da se bo ravnal po tej misli, bo prav gotovo vedno znova našel tudi dovolj izziva za pisanje.
Besedilo, ki obsega nekaj več kot 120 strani, dopolnjuje 32 celostranskih barvnih fotografij. Na umetniškem papirju, odlično reproduciranih in z bogatim robom, ki jim daje poseben pečat. V vsakem oziru kvalitetno delo.

FRANCI SAVENC

Oznake: AN, BIB, HIM, PLE
eXTReMe Tracker