Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 04.12.1989

  04.12.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 4. december 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1578

Delo, Šport: ... Za konec še tekma v Ajdovščini

22. in 23. t. m. še zadnjič za točke YU pokala v športnem plezanju
KRANJ - V letošnjem tekmovanju za jugoslovanski pokal v športnem plezanju je ostala samo še ena tekma, ki bo na sporedu 22. in 23. decembra (petek in sobota) v Ajdovščini. Tekmovanje bo v organizaciji Alpinističnega odseka iz Nove Gorice in v sodelovanju s športnim centrom Police iz Ajdovščine, bo pa na umetni steni.
Zbor tekmovalcev bo v petek, 22. t. m. ob 11. uri, do 12. ure bo opravljeno žrebanje in ostale formalnosti, začetek kvalifikacijskega dela pa bo ob 13. uri. Sobotni finale se bo začel v popoldanskih urah, predvidoma ob 14. uri. Organizator bo poskrbel za primeren prostor za spanje, medtem ko je hrana stvar vsakega posameznika.
Prijave je potrebno poslati do 16. t. m. na naslov: Peter Podgornik, Gradnikove brigade 29, 65000 Nova Gorica. Prijavi naj bo priloženo potrdilo o plačilo štartnine (ta je 350.000 din, plačate pa jo na žiro račun PD Nova Gorica št. 52000-678-80011, z oznako Police 89). Kriterij za udeležbo na tekmovanju je preplezana smer z oceno IX- (moški) oziroma smer z oceno VIII- (ženske). Vse potrebne informacije o tekmovanju dobite pri vodji Aju Slamiču (tel. 065/61-328).
Trenutno v tekmovanju za jugoslovanski pokal vodi Marko Lukič (AO Kozjak Maribor) z 89 točkami, na drugem mestu pa je le s točko manj Tadej Slabe (AO Matica). Na tretjem mestu je trenutno Vili Guček (AO Trbovlje) z 52 točkami. Pri ženskah vodi Mojca Oblak (AO Vrhnika) z 88 točkami, druga je Damjana Klemenčič (ima dve točki manj), tretja pa Marija Štremfelj (AO Kranj), ki jih ima 70.
Medtem ko imata pri moških za zmago v skupnem seštevku možnost le Lukič in Slabe, pa je pri ženskah nekoliko drugače. Teoretično imajo možnosti za zmago še vse prve tri. Ne gre namreč pozabiti, da v skupnem seštevku šteje le pet najboljših rezultatov od šestih tekem. Tako bo torej 22. in 23. decembra v mali dvorani ajdovskega športnega centra še zelo zanimivo in napeto.

TOMO ČESEN

10 let soškega AO
Jutri bo v pisarni PD Tolmin ob 19. uri redni letni občni zbor Soškega alpinističnega odseka. Letos bo še posebej slovesno, saj slavi 10-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so člani Soškega AO pripravili več spremljajočih prireditev. V petek, 8. decembra bodo ob 18. uri v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu odprli razstavo »Alpinizem v Soški dolini«. Gost kulturnega večera bo Janez Bizjak. Razstavo si bo mogoče ogledati do 20. decembra. Naslednji dan bo zbor soških alpinistov na planini Razor. Začetek bo ob 18. uri. Zbor vseh primorskih alpinistov pa bo predvidoma v petek, 15. decembra ob 19. uri v domu JLA v Tolminu. Naj ob tem omenimo še, da sta akcijam Soškega alpinističnega odseka finančno pomagala Salonit iz Anhovega in MIP iz Tolmina.

T.Č.

Za Jelko Tajnik še Lukančičeva
Trboveljska alpinistka ponovila smer Paris - Dakar (IX-) v Ospu - Uspešna tudi v Paklenici

KRANJ - Maja letos je Jelka Tajnik kot prva ženska ponovila smer Paris -Dakar (z oceno IX-) v Ospu. Bil je takrat to najboljši dosežek našega ženskega športnega plezanja in tudi do danes naše žensko športno plezanje še nima smeri ocenjeno s čisto devetko.
Metka Lukančič (članica AO Trbovlje) je sredi novembra obiskala Paklenico in tam opravila dober vzpon v smeri Majhni, ostri, zli - prav tako s oceno IX-. Konec novembra, za praznike, pa je bila uspešna tudi v Ospu. Za Tajnikovo je opravila drugo žensko ponovitev v smeri Paris - Dakar (IX-) in pred zadnjo tekmo za YU pokal napovedala dobro formo.
Pri pregledu ostalih vzponov začnimo s Francijo. Marko Čufar (AO Škofja Loka) je bil uspešen v Verdonu. Septembra je ponovil smer Sale temps pour les caves (8a oziroma IX+/X-), v začetku meseca novembra pa še težjo Claudio, ki ima oceno 8a+. Poleg teh dveh je splezal tudi smeri Voila les Caques de Sage, ki je ocenjena z oceno 7c+. V Quinsonu je konec oktobra na pogled preplezal Busby melody (6c) in Le Balcon (7a+). Z njim je bila tudi Kristina Poljanšek (AO Železničar). Ponovila je Starter (6b+) v Verdonu in Un probleme epineux (6a/b) na pogled v Quinsonu.
Srečo Rehberger (AO Kranj) je bil za kratek čas v Cimaiju. Na pogled je ponovil po dve smeri z oceno 7a+, dve smeri z oceno 7b in še dve z oceno 7b+.
Matjaž Ravhekar (AO Jesenice) je v Mišji peči najprej splezal Preobrazbo (IX+), potem je opravil še četrti vzpon v Albanskem konjaku (7c+ oziroma IX). V Ospu je prav tako ponovil Polnočnega kavboja (IX-/ IX), v Tolminu Ubijanje časa (VIII), Povest o noči (VIII) in Bela vrata zaznave (IX-), v Bodeščah pa Sivo pot (VIII+ ) in Črno ženo (VIII+/IX-) - drugi vzpon.
Poročila prihajajo tudi iz novomeškega konca. V njihovem plezališču Armeško je Miloš Kolšek splezal Obsedenost (VIII+/IX-), Sex, drugs in beli prah (VIII+) in Večerno otožnost z oceno IX-. Obsedenost in Večerno otožnost je ponovil tudi Marjan Zver (oba sta člana AO Novo mesto).
Smer Džuli Šviga v Beli pri Vipavi (ocena je VIII+/IX-) je ponovil Urban Golob, prav tako pa tudi Drugo godbo (z enako oceno) na Močilniku pri Vrhniki.
In za konec še vzponi, ki jih je poslal Benjamin Ravnik (AO Jesenice). V Paklenici je najprej prosto ponovil Funkcijo (v navezi z Andrejem Babičem), potem pa sta ponovila še staro Utopijo. Naslednjega dne sta plezala Črno zarezo v Anič kuku, potem pa še Sonjo Meu v Stupu (Ravnik prosto, VIII-/VII-). Na pogled je Ravnik splezal še Papilona. Sredi novembra pa je v Ospu in v navezi z Igorjem Kalanom prosto ponovil Tržaško smer.

TOMO ČESEN

S kolesom na Everest
Nemca Tomas Mauch, po poklicu novinar, in jurist Reinhard Zugenbein, sta napovedala naskok na najvišji vrh sveta Everest (8848 m) s kolesom. Priznavata, da vse poti seveda ne bosta mogla prevoziti, toda - kolesi bosta vsaj nosila!?

Slovenska planinska pomlad
Novembrski Planinski vestnik uvodoma predstavlja programe kandidatov za predsednika PZS - Prispevek o navadnem podvigu v Steni

LJUBLJANA - Za novega predsednika Planinske zveze Slovenije se potegujejo trije kandidati: Andrej Brvar, Marjan Oblak in dr. Tone Strojin. Letošnja predzadnja številka Planinskega vestnika predstavlja njihove programe, da bi se volivci lažje odločili, kdo izmed te trojice bo slovensko planinsko organizacijo pripeljal do stoletnice.
Tako se tudi planinci (s svobodnimi volitvami) odločajo za različne programe in na ta način gredo po poti slovenske politične pomladi. Vestnik pa z objavo programov pri tem tvorno sodeluje. Naj na volitvah torej zmaga sposobnost, odločenost za ohranitev gorske narave in - mladost.
Sicer pa osrednje glasilo slovenskih planincev tudi v tej številki ponuja celo vrsto zanimivih, strokovnih, leposlovnih in polemičnih prispevkov o najrazličnejših dogajanjih v planinskem svetu. Borut Mencinger v svojem članku ugotavlja, da je triglavski ledenik vse manjši, trditev pa nazorno podkrepi z novimi in starimi fotografijami »zelenega snega« tik pod vršno piramido Triglava. Se nam torej res kmalu obeta vroč pekel na Zemlji?
Sledita zapisa namenjena zavarovanju gorskega sveta, kjer so omenjeni tudi nekateri konkretni predlogi za ohranitev alpskega prostora.
Pozornost bralcev bo gotovo pritegnila tudi reportaža o nenavadnem podvigu v Triglavski steni. O plezanju dveh invalidov (z nadkolensko amputacijo noge) ob spremstvu alpinistov in članov GRS po Slovenski smeri smo že brali na straneh AN, zdaj pa v PV svojo pot opisuje še eden od obeh invalidov, Ernest Jazbinšek.
Preprosto, a ganljivo in nepozabno. Za to gre največja zahvala njunim prijateljem, ki so ju spremljali v Steni.
Neva Mužič je opisala festival gorniškega filma v francoskem Les Diableretsu in dogajanja okrog festivala. Tam so nekateri spraševali o naših alpinističnih filmskih stvaritvah; konkretno o filmu Cerro Torre (Karo, Jeglič in režiser Korbar). Toda na festivalu ga ni bilo - piše Mužičeva - bil je nek drug amaterski video film, ki pa ga niso uvrstili v spored. Med literarnimi prispevki je prav na koncu razmišljanje ob hudih dogodkih na Šiša Pangmi. Pa ne gre za naše alpiniste; oni so se pred dnevi komaj vrnili, zato njihova razmišljanja o vzponu na to božansko ledeno goro nad pašniki pričakujemo v naslednjih številkah PV. Ta zapis predstavlja nekakšen uvod. Gre za hudo nesrečo avtorjevega kolega na gori, ki so ga vendarle po nadčloveških naporih prinesli v dolino. Bali so se, da je prijatelj že prestopil prag v onostranstvo, a je vseeno preživel.
Pisec o alpinizmu takole razmišlja; »Alpinizem vsebuje smisel za oblikovanje bivanja. Toda samo tistemu se odkrijejo vse lepote, ki se premaga, da mu uspe podreti vse ovire do pojmovanja lenobe in brezdelja. Samo kdor odpre ta vrata, se povzpne do grebenov in vrhov; temu se odpro nova obzorja ... Ves trud in napor odtehtajo notranja doživetja brez meja.«
Alpinizem pravim alpinistom torej bržkone pomeni uresničitev neke ideje, in to v takšni meri, da postane celo pomembnejša kot življenje samo. To bodo verjetno potrdili tudi naši alpinisti, ki so prišli s Šiša Pangme, morda Pavle še posebej, saj je za uresničitev tega smisla tudi največ žrtvoval.

MATEJ ŠURC

Oktobrski PV namenjen jamarstvu
10. številka največ prostora posveča jamarstvu, ki letos praznuje 100-letnico svojega delovanja.
Sicer pa največ prahu in ogorčenja vzbujajo kratki, a polemični članki. V zvezi z odkritjem Aljaževega spomenika na Dovjem je treba opozoriti na izpade Eda Torkarja (str. 456). Na tem mestu se ne želim spuščati v polemike o tem, ali je spomenik dober ali ni. O tem naj sodijo strokovnjaki - kiparji. Seveda pa je treba zdaj - v vse bolj odprti in bolj demokratični družbi - vsakomur dopustiti pravico do lastnega mnenja. Na žalost to nekateri izkoristijo in precej prekoračijo meje dobrega okusa. Torkar je med drugim namreč zapisal: »V bron uliti Aljaž spominja na truplo, ki so ga že ohlajenega na silo izvlekli iz krste za strašilo pernatim in dlakavim škodljivcem na dovških poljih.« Aljažev spomenik je izdelal srbski umetnik Nebojša Mitrič kot darilo svojemu prijateljevanju s Slovenci. Le nekaj dni pred odkritjem svojega kipa je umrl. Tudi zato so torej omenjeni Torkarjevi pisunski izcedki, milo rečeno - nesprejemljivi.
Omenimo še članek Alda Rupla s pomenljivim naslovom »Oštarija na Vremščici?«. V njem avtor zelo jasno in ne da bi komu solil pamet, opozori na eno od stranpoti našega planinstva, konkretno na »potrebo po alkoholnem aufbiksanju na Silvestrovo, ob 1. maju in 29. novembru na Vremščici,« kot sam pravi.

AŠ v Novem mestu
Novomeški alpinistični odsek sporoča, da se njihova alpinistična šola začne 7. t. m. ob 18. uri. Vsi zainteresirani naj se oglasijo v klubskih prostorih na Novem trgu 4 v Novem mestu.

Koledar TNP praktično razprodan
Letošnji koledar KOTG in PZS, katerega posnetki zajemajo Triglavski narodni park, je praktično v celoti razprodan. Na voljo je le še nekaj izvodov koledarja Verticale 89 s posnetki ekstremnega plezanja in alpinizma. Vse podrobnejše informacije dobite na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani.

Srečanje alpinistov v Radomljah
Tradicionalno srečanje v diskoteki Šporn v Radomljah bo tokrat v petek, 8. t. m. ob 19. uri.

Peta smer v stolpu Trango

Trango Nameless Tower (13.VII.1988) - Kurtyka & Loretan
Foto in zapis - Janusz Kurczab na
FB Polskie Himalaje

Nameless Tower v skupini Trango je zadnja leta postal zelo zanimiv številnim alpinistom, ki poskušajo v njegovih vertikalnih stenah splezati svoje smeri. Letos je to uspelo španskim alpinistom. Miguel Angel Gallego, Jose Seiquer, Jose Luis Clavel in Chiri Ros so potegnili prvenstveno smer, ki poteka med Piolino in Angleško. Visoka je 1500 metrov in španski alpinisti so ji pripisali splošno oceno ED. Tehnično preplezljiva mesta, ki jih v celotni smeri ni malo, pa so ocenili A3. Tako so Španci zarisali peto smer v tem markantnem stolpu ob ledeniku Baltoro v Karakorumu. Prvo smer so splezali Angleži leta 1976 (Brown, Boysen, Anthoine, Curran, Howells), 11 let kasneje sta nastali dve smeri. Eno so splezali Jugoslovani s Knezom na čelu, drugo pa švicarsko - francoska odprava (Piola, Schaffter, Delale, Fauquet). Lani sta svoj vzpon uspešno zaključila še Kurtyka in Loretan. Tudi za naslednje leto so že najavljene skupine močnih alpinistov oziroma plezalcev. Novo smer ima v načrtu znani odlični švicarski športni plezalec Philipe Steulet (ki pa ni samo športni plezalec in je npr. tudi gorski vodnik), medtem ko bo v steni Nameless Towerja tudi slovita francoska plezalka Catherine Destivelle, ki bo z ameriškim alpinistom Jeffom Loweom poskušala prosto ponoviti smer Kurtyke in Loretana (1100 m, ED+, A3).

Prvi Španki na osemtisočaku
19. septembra letos sta na vrh Čo Oja (8201 m) stopili katalonski alpinistki Monica Verge in Magda Nos. To sta prvi alpinistki iz Španije, ki sta stopili na kak osemtisočak.

Soliral Bonattija pri 17-ih
Iz Španije je prišla novica, da je 17-letni Carlos Suarez opravil solo vzpon v Bonattijevem stebru v zahodni steni Druja. Obetajo mu še lepo alpinistično prihodnost. Med drugim je pri 16 letih že ponovil (v navezi) Ameriško direktno v Druju (prosto) in Sollederjevo smer v severni steni Civette.

Pisana ponudba PZ
Čeprav Planinski založbi pri PZ Slovenije ne manjka težav, bo - kot vse izgleda - tudi letošnje leto končala finančno dokaj ugodno. Prodaja je presegla pričakovanja (julija celo v znesku 552,100.000 din, kar za založbo s tako rekoč povsem amaterskim kadrom vsekakor ni malo) in zaloge prenekaterih edicij so pošle celo pred koncem leta, čeprav so ponatisi predvideni šele v prihodnjem letu. Koledarjev (ob Triglavskem narodnem parku je izšel tudi plezalski) je bilo prodanih rekordno število ...
Toda - bodo sredstva na žiro računu zadostovala za natis novih izdaj in novitete? Tega trenutno ne more izračunati še nihče. Na novo bo namreč potrebno natisniti večino zemljevidov. Še vedno sta v pripravi ponatisa planinskih vodnikov za Kamniške in Savinjske Alpe ter Julijce, vodnik po Primorski pa je sploh »rakava rana« založbe. Na novo bo potrebno izdati precejšen del vzgojne literature, manjkajo alpinistični vodni(č)ki in še marsikaj.
Še vedno pa je v prodaji kar 16 kart PZ. Od klasičnih planinskih vodnikov so na razpolago pravzaprav le še štirje: ob »hitu leta«, Vodniku po planinskih postojankah SR Slovenije, še Karavanke (1983), Vodnik po Zasavskem hribovju (1978) in Po gorah SV Slovenije (1980); Turni smuki (1985) so že v posebnem razredu. Nekaj je tudi še vodnikov po transverzalah in alpinistične vodniške literature, te dni pa že prihaja do izraza tudi zaloga novoletnih voščilnic.

FRANCI SAVENC

Alpinizem na Koroškem
Med gradivi, ki jih je bilo mogoče dobiti na zadnji skupščini Planinske zveze Slovenije, je bila tudi lična brošura »70 let PD Prevalje« s podnaslovom Srečanje koroških planincev na Uršlji gori 18. junija 1989. Med obilico zanimivega (pretežno zgodovinsko obarvanega) gradiva je tudi daljša razprava Mirana Kodrina ALPINIZEM NA KOROŠKEM V LETIH 1937 – 85. Že 1937 je bil namreč v Prevaljah ustanovljen (pred njim sta bila torej le ljubljanski in mariborski) AO, ki je do 1941 združil tri večje skupine s 26 alpinisti, ki so v tistem času opravili 180 alpinističnih tur.

Cassinov raz
Poljska odprava je dosegla nov uspeh na Aljaski. Leszek Czihi, Pavel Kubalski, Leszek Bolanski in Andrzej Niszinski so ponovili znani Cassinov raz v J steni najvišjega vrha Severne Amerike Denalija (Mt. McKinley, 6193 m).

Starost: 101 leto
Nedavno se je na Fudžijamo (3776 m), najvišji vrh Japonske, povzpel Teniči Igaraši. Nič posebnega ne bi bilo v tem, če Igaraši ne bi imel že 101 leto. Tri dni je trajal njegov pohod.

Tekmovanja v Bolgariji
V dneh od 12. do 15. oktobra so imeli bolgarski plezalci blizu Plevna že XVIII. šampionat. Na pokalnih tekmovanjih se je nanj uvrstilo 18 tekmovalk in 17 tekmovalcev. Prvi dan, ko so bile na vrsti hitrostne preizkušnje (polfinale in finale), sta bili smeri visoki 17 in 21 m. Težavnostni preskusi so trajali dva dni in so bili - po mnenju vseh - mnogo bolj zanimivi. (K temu je verjetno mnogo pripomogel obisk; Kajlka, kjer je bilo tekmovanje, je lahko dostopna celo z avtobusi!). Smeri so ocenjevali do IX. stopnje, imeli so kvalifikacije, polfinale in finala, plezali na pogled ... Na koncu so dobili posebna priznanja in nagrade tudi klubi, tisti, ki so se najbolje odrezali v celotnem (letos maratonskem) ciklusu tekmovanj za pokal NR Bolgarije. Najboljši je »Georgi Dimitrov« iz Sofije.

Koledar planinskih akcij
Propagandna komisija PZS tudi za prihodnje leto pripravlja »Koledar planinskih akcij«, v katerem naj bi bili tudi podatki o planinskih postojankah v SR Sloveniji.

Vabijo v SZ
Koordinacijska komisija za alpinizem PZ Jugoslavije je prejela vabilo za »brezvalutno« izmenjavo s sovjetskimi alpinisti. Njihova sindikalna športna zveza nudi izmenjavo - 15 ljudi za 20 dni. Naši bi odšli v Kavkaz, njihovi bi prišli k nam. Predsednik KKA (Trg svobode 5, 61240 KAMNIK) nudi podrobnejše informacije.
Vabilo alpinistov SZ pa posreduje tudi Komisija za alpinizem Planinsko smučarske zveze Vojvodine (Masarikova 25. 21000 Novi Sad). Za izmenjavo se zanimajo »skalolazi« (torej njihovi tekmovalni plezalci, ki so se specializirali na hitrostne preizkušnje), in sicer iz Ukrajine, iz Kijeva. Tudi oni nudijo »brezvalutno« izmenjavo. KA Vojvodine sama pa organizira kar sedem (!) obiskov gora SZ: zimski obisk Elbrusa in poletne Kavkaza - v tabore Uzunkol, Južni predel (Šhara) in tabora pod Kazbekom (5043 m), pa še v Fanske gore in Pamir (Pik Lenina, 7135 m, ter Pik Korženevske, 7105). Vse te akcije so predvidene na izmenjavi, medtem ko bo za deveti - poletni obisk Ararata v Turčiji, potrebno prispevati tudi nekaj deviz. Obljubljajo, da bodo za vse akcije pripravili še podrobnejše razpise. F. S.

Teletekst in planinske novice
Ljubljanska TV bo poslej ob torkih in četrtkih v okviru »teleteksta« objavljala tudi planinske novice. Do 20. decembra bodo na drugem programu, potem pa na prvem. Novice, ki bi bile lahko zanimive za tovrstno reklamiranje, je treba poslati na naslov: TV Ljubljana - teletekst, Moše Pijadeja 10, 61000 LJUBLJANA.

Alpinistično - jamarsko - vodni spust
Prvotno je ljudi gnala v gore sla po raziskovanju, pa tudi v jame, šele potem se je vključila »športna komponenta«. Ostalo pa je, da največkrat prav alpinisti in jamarji prodirajo tja, kjer se narava brani z nepristopnostjo.
V knjigi A. Ramovša Slapovi v Sloveniji piše: »Nad izhodnim slapom postane soteska nedostopna in samo ugibamo lahko, kaj je ustvarjala voda skozi temačna korita, iz katerih odmeva skozi zvijugano in ozko zajedo šumenje in bobnenje neukročene Mlinarice.«
Čudno, da se ni že prej kdo odločil!? Letos 12. julija so bili namreč Bogdan Kladnik, Miha Meško in Iztok Vilič, vsi člani PD Kondor ter JK NM in Igor Krevelj (AO Lj. Matica) menda prvi, ki so vstopili v ta svet. Spustili so se do zagvozdenega balvana, z nihanjem dosegli ozek izhod iz kotla in prišli do prvega, največjega slapa (v dveh stopnjah pada kar 50 m globoko).
Šest dni kasneje sta Kladnik in Krevelj nadaljevala. Izbrala sta si drugo dostopno mesto, in se spustila naravnost v kotel, v katerega pada »Skriti slap«. Spust ob slapu in mimo naravnega mostu v tolmun, ne po veličastnosti ne po lepoti nima primere pri nas, pravita. Zaustavila ju je tema in narasla voda (ne da bi vedela, da sta bila že zelo blizu izhoda) in po pritrjenih vrveh sta se vrnila na površje. Toda dober mesec kasneje, točneje 26. avgusta, sta se vrnila. Ker sta glavne težave že poznala, sta hitro napredovala in - premagala vse težave. 17. septembra se je potem v korito še enkrat spustil Bogdan sam, da bi opravil meritve. Rezultat njih je: okoli 120 m padca na nekako enaki razdalji, višina sten pa okoli 80 m. Mlinarica ima torej izgleda eno najglobljih korit pri nas. In vanjo bo prav gotovo pokukal še marsikdo; zanimiva bi bila tudi pozimi!
Zadnji dve raziskovanji je Bogdan opravil z Boštjanom Vebrom. Raziskala sta Grmečico, slikovito sotesko nad (orografsko) desnim bregom Save pri Nomenju v Bohinju in mestoma izredno ozko Ribnico nad Srednjo vasjo (izgleda, da je bil le začetni del pred tem že obiskan).
Bogdan Kladnik, ki nam je vse to pripovedoval, ni neznano ime ne med našimi alpinisti ali jamarji ne med fotografi. Za seboj ima tudi že nekaj podobnih raziskovanj: predvsem soteske Miruša na Kosovu, ki je menda nekaj najlepšega pri nas, pa tudi globokih sotesk Krete. Obiskoval je korita Mostnice, od koder je njegov posnetek uporabljen v stenskem koledarju Triglavskega narodnega parka za 1990.

FRANCI SAVENC
 

Oznake: AN, HIM, JAM, PV
eXTReMe Tracker