Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

PZS brez predsednika

27.11.1989

Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 27. november 1989, ob 20:56, Boris Štupar, ogledov: 972

Delo (1989): Na 19. redni skupščini Planinske zveze Slovenije se je zapletlo pri volitvah - V.d. je do izredne skupščine dosedanji podpredsednik Jože Dobnik

LJUBLJANA - 19. redna skupščina Planinske zveze Slovenije, ki je bila v soboto v Domu JLA, se je začela slovesno, kot je že običaj: nastopom pevskega društva Lira iz Kamnika, podelitvijo listin častnima predsednikoma dr. Mihi Potočniku in Vlastu Kopaču ter zlatega častnega znaka TV ekipi, ki je pripravila nadaljevanko »V hribih se dela dan«. In iz uvodnega nagovora predsednika Marjana Oblaka je zazvenel ponos: alpinizem je silovito napredoval, v Himalaji so dosegli več, kot smo si upali napovedovati ... pa tudi opozorilo - potrebno bo še veliko naporov ...«
Skupščino je prvi pozdravil predsednik RK SZDL Jože Smole, ki je med drugim »priznal«, da je član kar dveh PD, Nove Gorice in Ljubljanskega Viharnika. Spomnil pa se je tudi članka v Delu in napisa, da planinci beže izpred dežnika SZDL; pa se ni nikdar nihče vmešaval v delo planinske organizacije. PZS je kolektivni član SZDL, individualno članstvo pa je prepuščeno svobodni izbiri vsakega njenega člana. »Vključevali bomo vse, ki žele sodelovati pri naših projektih, ne le političnih,« je dejal.
Predsednik verifikacijske komisije je po pregledu poverilnic obvestil skupščino: od 178 PD so prisotni predstavniki 104, od 223 delegatov pa 142. Ker pa se je uradni del začel pol ure po napovedani uri, je bilo to (po statutu) dovolj za sklepčnost. Ker so vsa gradiva delegati prejeli že po pošti, je lahko takoj sledila razprava. In med prvimi predlogi je bil obnujen poziv, naj PZS zahteva sprostitev gibanja v obmejnem pasu, kar je bilo potem ponovljeno še dvakrat. Nevzdržno je npr., da se morajo tujci obrniti tik pred dosego ciljev, ki jih z druge strani meje povsem svobodno obiskujejo. In to v času, ko se zavzemamo za Evropo '92, večji turistični priliv in podobno.
Vzgojni center Bavšica je (in bržčas še bo) eden od najtrših programsko -gospodarskih orehov naše planinske organizacije. Večji del razpravljalcev se ga je namreč, tako ali drugače, dotaknil, tako kot vloge planinske organizacije v turistični ponudbi in ekološke problematike.
Ni šlo celo brez omembe napovedanega mitinga v Ljubljani. Po vrsti primerov, kakšni so sicer odnosi med jugoslovanskimi stanovskimi (PTT) društvi - v glavnem dobri, včasih pa žal tudi pod vplivom politike - je predstavnik PD PTT iz Maribora poskrbel za sprostitev z ugotovitvijo: pregreti naj gredo na Mrzlico, tisti z razbijaškimi mislimi na Mirno goro, imamo pa tudi Hudo luknjo.
Da pa na tej skupščini ne bo šlo vse po utečenih tokovih, je nakazal predsednik MDO ljubljanskih PD Peter Lavrič. Zahteval je namreč preklic (dela) izjav Andreja Brvarja, enega od kandidatov za novega predsednika in njegov odstop od kandidature. Dobil pa je le pojasnilo, ki ga je sicer moč razbrati tudi v gradivih: »Če bom izbran, si vodenje predstavljam drugače. Organizirati se bomo morali sodobneje, za reševanje izbranih projektov, ne le po komisijah. Dosegli bomo večjo fleksibilnost kadrov in pritegnili tudi tiste, ki jih »utruja« posedanje po sejah na katerih ne vidijo svoje konkretne vloge«
Tudi dr. Tone Strojin, ob dosedanjem predsedniku PZS Marjanu Oblaku, tretji kandidat za novega predsednika, je dobro obrazložili vizijo bodočega delovanja PZS. Še posebej se je zavzel, naj bi slavje ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem (1993) ne bilo le športna manifestacija, podprl je program za Bavšico, predlagal izdajo planinskega leksikona in naštel vrsto zanimivih pobud, tudi nujnost priprave nacionalnega (planinskega) programa.
Čeprav je bilo potem še precej razpravljalcev, so od poldneva dalje vendarle prevladovali proceduralni zapleti. Začelo se je kar s prvim krogom volitev. Glas je oddalo 140 delegatov. Tudi v drugo potrebne večine ni dobil noben; Brvarju so našteli 90 in Strojinu 43 glasov, dve glasovnici sta bili neveljavni, glasovalo pa jih ni že 8. V tretje, ko je bilo na lističih le še Brvarjevo ime, pa je bilo od 132 oddanih kar 26 »neveljavnih«. Po 49 členu veljavnega poslovnika, ki zahteva večino vseh (ne le prisotnih delegatov:), t. j. vsaj 112 glasov, ni bil torej izvoljen nihče.

Za zdaj samo v. d.
V razpravi, kako razrešiti nepredvideni zaplet, je dr. Potočnik med drugim predlagal takojšnjo spremembo (nerealnega) poslovnika, kar so potem delegati tudi sprejeli. Toda s tem, da bi bil izvoljen šele s »prikrojevanjem« veljavnih aktov se Brvar seveda ni mogel strinjati. V poštev je prišlo samo še določilo, ki pravi, da v primeru, ko ni bil izvoljen nihče od predlaganih kandidatov, do izredne skupščine PZS vodi v. d. (predsednik), tega pa se (praviloma) izbere med razrešenimi podpredsedniki. Le s težavo je Jože Dobnik pristal na to varianto: »Pričakoval sem, da bom po 40 letih organizacijskega dela izpregel, saj sem že krepko v 69. letu, nikakor pa, da bi prevzel tako odgovorno mesto.« »V slogi je moč« je nato ob zaključku povedal dosedanji podpredsednik PZS Jože Dobnik, potem ko je bilo še sklenjeno, da vsi organi - čeprav so bili že razrešeni - vendarle nadaljujejo z delom še do izredne skupščine, ki mora biti najkasneje v šestih mesecih. Že 17. decembra pa bo zasedal GO PZS, ki bo morda načel tudi, še kak drug problem, ne le sklepal o višini članarine, naročnini na PV in podobnih »sprotnih zadevah«.

FRANCI SAVENC

eXTReMe Tracker