Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

PZS: kako do novega in predvsem sodobnejšega

  20.11.1989


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 20. november 1989, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1175

Delo (1989) - Niko Slana: Živahne razprave o strategiji naše planinske organizacije - Problemi se kopičijo - Kakšne programe imajo kandidati za predsednika Marjan Oblak, dr. Tone Strojin in Andrej Brvar

LJUBLJANA - Val novega, drugačnega in uporabnega je zajel tudi Planinsko zvezo Slovenije. Oblikovalci dosedanje politike PZS imajo sicer vrsto zamisli, a še vedno tipajo za strateškimi odločitvami. Pred vrati so volitve novega predsednika in na nedavnem razširjenem sestanku izdajateljskega in založniškega odbora, ko naj bi se soočili pogledi vseh treh kandidatov - sedanjega predsednika Marjana Oblaka, dr. Toneta Strojina in Andreja Brvarja, z zanimivo idejo ni bilo nič.

Z izjemo Marjana Oblaka, ki je že od začetka sodeloval v izdajateljskem odboru in je naštel nekaj žgočih problemov, sta druga dva kandidata del sestanka zamudila, tako da o različnosti njihovih videnj na izjemno široko paleto problematike, ki čaka planinsko zvezo v prihodnjih letih, ne glede na jubilejno leto 1993, ko bodo praznovali 100. obletnico, ni mogoče govoriti. Andrej Brvar se je lotil spoznanja, da je planinska organizacija v zadnjem desetletju v svojih jadrih izgubila navdih sodobnosti in obenem poudaril nujnost aktiviranja intelektualnih potencialov v smeri marketinškega pristopa. Dr. Tone Strojin v razpravo, ki ji je prisostvoval, skorajda ni posegel, tako da o njegovem videnju prenove PZS ne bi mogli povedati ničesar. Sicer pa so se s svojimi zamislimi oglašali drugi člani in kandidati so bili kdaj pa kdaj samo poslušalci.

Kljub temu je bilo čutiti, da se vodstvo PZS vendarle zaveda poslanstva organizacije, ki je že del narodove kulture. Nakazanih je bilo nešteto žgočih točk in še več takih, ki bodo v zaostrenih družbenih razmerah problem šele postale. V tej amorfnosti problemov, značilnih za veliko organizacijo, ki je prerasla samo sebe in kjer članstvo z enega na drugi konec več ne najde stičnih točk, je seveda izredno težavno postaviti logično strategijo razvoja, še posebno, ko mora zadovoljiti tudi stoletno pomenskost PZS.

Prav zato ni težko razumeti, zakaj je propadla akcija hkratne predstavitve kandidatov. Nova podoba PZS bo vsekakor zahtevala v vodstvu močno osebnost, široko podporo javnosti, ki jo bo treba na tak ali drugačen način vprašati, kaj pričakuje od osrednje planinske organizacije in seveda izraziti občutek za raznolikost interesov. Zato se bolj zastavlja vprašanje, kako močan dotok svežih zamisli bo prihodnji predsednik sposoben sprejeti in uresničiti. Predvsem, pa si bo moral za razmislek o novih poteh PZS vzeti dovolj časa ...

Temeljiteje so se razpravljalci zadržali ob vprašanju, kako predstaviti 100-letnico PZS; seveda je bila v ospredju bolj formalna podoba organizacije. Ali se vendarle lotiti muzeja, ki naj bi bil v Cojzovi hiši na Bregu v Ljubljani; posodobiti planinsko izkaznico; prek natečaja dobiti enotno novo obeležje PZS, pripraviti novo reprezentativno knjižno izdajo, v kateri naj bi bilo več poudarka na novejši zgodovini planinstva in alpinizma. Predsednik Marjan Oblak je menil, da z leti vse bolj prihaja v ospredje vprašanje planinskih postojank - mnoge novejše so bile načrtovane za višji življenjski standard; marsikje vzdržujejo na malem področju preveč postojank in kot menijo člani bo marsikatera kljub bližnjemu jubileju, prav kmalu zaprla svoja vrata. V isti sklop problemov bržčas sodi tudi mladinski tabor v Bavščici.

Paleta razmišljanj o edinem izobraževalnem središču za mlade vodnike se je sukala od zaprtja do želje za zidavo objekta, ki pa je ob astronomskih vsotah, kljub načrtom že bolj stvar spomina. Dr.Matija Malešič se je resneje dotaknil različnih oblik planinske vzgoje, ki ji mora planinska organizacija tudi v prihodnje posvetiti dovolj pozornosti. Andrej Brvar pa se navdušuje, da bi skupaj s televizijo uresničili projekt planinske šole.
Sicer pa je kasetna video produkcija še povsem neizrabljena možnost v področju izobraževanja in marketinga.

Inž. Tomaž Banovec, ki je vneto ponujal teme za razgovor, se je lotil organizacije, ki skrbi za Triglavski narodni park (v isti vlogi skrbi za red, a obenem sama, brez družbenega nadzorstva posega v zaščiten prostor ...), in vprašal kandidate, kako gledajo na obnavljanje pohodov, ki so povezani z dogodki v NOB z vidika narodove sprave. Ne glede na ideološko poanto slednjih so člani menili, da so predvsem zimski pohodi (Stol, Porezen) izjemno veliko prispevali k širjenju zimskega pohodništva. Ob hvalevredni kartografski dejavnosti je za jubilej oživil idejo o izdaji karte s področja Sutjeske in v založniški program ponudil vključitev transverzale za planinske kolesarje ...

Zanimivo, da so mnogi poskočili, češ kaj naj delajo kolesarji v hribih, drugi so menili, da je treba zadevo že v kali pravilno usmeriti v izogib dodatnih nesreč. Zmajarjem, padalcem in kanuistom so se pridružili novi alternativci, v pričakovani podjetniški miselnosti pa je pričakovati še helikoptersko smučarsko elito. »Ali imajo mesto v PZS in kakšen odnos naj imamo do novosti?« se je vprašal vodja sestanka in še načel vprašanje pluralizma interesov. Inž. Pavle Šegula je pripomnil, da je dokončno odklenkalo akcijam, ki zvenijo aktivistično in gredo skozi ušesa.
Že dolgo se v naši praksi nič ne premakne v zvezi s profesionalnim vodništvom. A morda bo novi čas prinesel več profesionalnosti tudi v planinski svet. Skrajni čas je že, da tudi uradno opravimo z obmejnim pasom. »Smešno je, da tuji gostje z Bleda ne smejo na mejne vrhove, v resnici pa se prav tam sprehaja vrsta tujcev, ki so štartali v Avstriji ...«

Andrej Brvar je spomnil na raznolikost planinskih društev in omenil je tudi take osnovne organizacije, kjer o alpinizmu ne smejo ničesar slišati. Tomaž Banovec pa ga je dopolnil, da izredno uspešna odpravarska dejavnost povzroča tudi nekontrolirano nabiranje sredstev. Več reda bo treba v prihodnje tudi na tem področju, že zato, ker bo vse manj denarja.
Še bi lahko naštevali, a morda kaže zaključiti z najbolj aktualnim vprašanjem, ki ga je zastavila Sonja Dolinšek; ali se v planinski zvezi znajo obnašati tržno? V imenu preživetja in celo razvoja bo novi predsednik lahko odgovoril samo na en način.

NIKO SLANA

eXTReMe Tracker