Delo, Šport: ... SPD iz Trsta pripravlja odpravo AA na Everest
Odpravo, ki se bo imenovala Alpe Adria Sagarmantha Expedition, bo vodil Tomaž Jamnik - Član bo tudi južni Tirolec Kammerlander
TRST - Ko je bila pred štirimi leti v Nepalu odprava Slovenskega planinskega društva, ki ji ni uspelo osvojiti Južno Anapurno, so pokojni Lucijan Cergol, dr. Ivan Simunič in Davor Župančič, vložili prošnjo pri tamkajšnjih oblasteh za vzpon na najvišji vrh na svetu, 8848 metrov visoki Everest, lani pa je prišla iz Nepala razveseljiva novica, da SPDT lahko organizira odpravo. Pri SPDT trenutno ni toliko usposobljenih alpinistov, pa tudi finančno breme je izredno zahtevno. Ker pa dobljenega dovoljenja ne gre opustiti, je nastala zamisel, da bi bili v odpravi alpinisti dežel, ki spadajo v delovno skupnost Alpe - Adria.
Organizacijo 17 članske odprave je prevzelo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, ki misli osvojiti poleg Everesta še četrti najvišjih vrh na svetu 8501 visoki Lhotse. Pokrovitelj odprave, ki bo stala več kot 150 milijonov lir, je dežela Furlanija - Julijska krajina, pridružili pa se bodo tudi druge deželne uprave in seveda sponzorji.
Glede organizacije nam je alpinist in namestnik vodje odprave Tomaža Jamnika, časnikar Primorskega dnevnika Dušan Jelinčič povedal naslednje: »Ko smo pred kratkim dobili izredno veselo novico, da glede denarja z odpravo ne bo težav, smo jo seveda še bolj veselo posredovali vsem medijem. Odprava se bo uradno imenovala – Alpe - Adria Sagarmantha Expedition. Veliko nam je pomagal deželni svetovalec in župan nabrežinsko - devinske občine Bojan Brezigar, deželni odbornik Carbone, dokončno pa je zagotovil vse potrebno predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti. Dežela bo poslala z odpravo tudi snemalno skupino, ki bo snemala naš vzpon in ga potem posredovala širši javnosti. Pri odpravi ne gre spregledati političnega pomena, saj bodo v njej zamejski Slovenci, Slovenci iz matične domovine, Italijani in seveda zastopniki nemške manjšine živeče v Italiji. Po tehnični zahtevnosti se bo odprava ponašala z vzponoma na Everest in Lhotse po izredno težki kombinirani ameriško - jugoslovanski smeri. Tirolski alpinist Hans Kammerlander, ki je doslej osvojil osem osemtisočakov, namerava prečiti Everest - Lhotse ne da se bi vrnil v bazo, kar bi bil bržkone eden največjih alpinističnih uspehov vseh časov.«
Odpravo bo vodil izkušeni slovenski himalajec 52-letni Kranjčan Tomaž Jamnik, ki ima v svoji bogati alpinistični karieri za seboj veliko zahtevnih vzponov, leta 1986 pa se je povzpel na Broad Peak. Iz Slovenije bodo še Pavle Kozjak, Silvo Karo ter Andrej in Marija Štremfelj. Zdravnik odprave bo Damjan Meško, Slovensko planinsko društvo iz Trsta pa bodo zastopali poleg Dušana Jelinčiča, ki je osvojil 8047 m visoki Broad Peak, še Davor Župančič in Lenart Vidali, dva izkušena in najboljša slovenska rojaka alpinista. Južno Tirolsko bo poleg Hansa Kammerlanda zastopal še Fritz Muschlehner, ki je bil že na vrhu treh osemtisočakov, Furlanijo - Julijsko krajino pa poleg trojice slovenskih alpinistov še Sergio De Infanti in Attilio De Rovere ter Tržačana Mauro Petronio in Marco Sterni. Slednji se je pred kratkim resno poškodoval, a presenetljivo hitro okreva, da bo prav gotovo odlično pripravljen za vzpon, ki se bo začel 20. avgusta prihodnjega leta in trajal do začetka novembra meseca.
Za Slovensko planinsko društvo je odprava leta 1990 prav gotovo veliko priznanje obenem pa tudi zahtevna naloga, saj bo potrebno rešiti še veliko tehničnih in organizacijskih težav.
IVAN FURLANIČ
Knjižica o Jakobu nad Preddvorom
KRANJ - Planinska sekcija Iskre je izdala brošuro o Jakobu nad Preddvorom, priljubljeni izletniški točki na nadmorski višini 960 metrov, kjer so lani odprli novo planinsko postojanko. V knjižici je s privlačnim pisanjem ter fotografijami in risbami predstavljena preteklost in sedanjost Jakoba ter bližnjih kulturno zgodovinskih, arheoloških, naravnih in drugih znamenitosti. Podrobneje so prikazane planinske poti na Jakob in od tam naprej na višje vrhove. Jakob namreč ni le cilj številnih izletnikov, ampak za mnoge planince vmesna postaja pri vzponih na Javorov vrh, Zaplato, Mali Grintovec, Storžič ali Kališče. V knjižici pa je tudi opisano, kako so planinci iz Iskre na pogorišču nekdanjega počitniškega doma z veliko prizadevanja in udarniškega dela zgradili novo planinsko kočo. V njej je obiskovalcem na voljo 40 sedežev in 15 postelj na skupnih ležiščih. Koča, do katere je iz Preddvora le dobra ura zložne hoje, je v letnem času odprta neprekinjeno, od jeseni do spomladi pa ob koncu tedna in ob praznikih.
L. S.
Zbor markacistov Slovenije
V Domu tiska na Titovi 35 v Ljubljani se bodo 28. t. m. zbrali markacisti iz vse Slovenije. Načelnik komisije za pota PZS Franci Vesel predlaga naslednji dnevni red: poročilo načelnika in razpravo o tem, pripravo delovnega načrta za obdobje 1990-91 in volitve - načelnika ter članov komisije in podkomisij.
Zadnji zbor markacistov je bil leta 1987 in od tedaj se je marsikaj spremenilo. Komisija je med drugim opozarjala na ekološke probleme, na pojav nenačrtnega in nepotrebnega odpiranja novih (variantnih) poti ... Pomemben je tudi stavek iz poročila: »Še vedno trdimo, da je treba planince
- obiskovalce naših gora vzgojiti za hojo in pohode s pomočjo priročnikov!« Posebna skupina je pripravila novi priročnik, ki se že tiska. Prizadevna je bila podkomisija za izobraževanje, ki jo je vodil Baldo Bizjak.
ID
Atraktivna koledarja PZS
Tokrat dva formata - Za ljubitelje lepe narave in prijatelje alpinizma - Dohodek za Planinski vestnik in organizacijo odprav
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije ima že vrsto let vodilno mesto med našimi založniki stenskih koledarjev. Njeni izdelki so lepi, fotografije atraktivne, naklade dovolj velike, da so cene kolikor toliko zmerne, brez pomena pa tudi ni, da je dohodek namenjen financiranju dveh vrhov slovenskega planinstva - Planinskemu vestniku in alpinističnim odpravam.
VERTIKALE 90 so sorazmerno ozek, nekaj manj kot 23 cm širok (44 cm visok) koledar s »športnimi« posnetki. Na naslovnici je plezalka v previsni steni, januarski posnetek predstavlja plezanje zaledenelih slapov, februarski tehnično plezanje, decembrski pa ekstremno alpinistično smučanje. Vmes so najbolj cenjeni posnetki plezalcev. Na koncu pa seveda ne manjka tudi kratek opis teh aktivnosti. Cena je (za sedaj še) 135.000 din. Za tiste, ki imajo raje večje koledarje ali pa so jim morda bližji lepi posnetki narave, pa bo kot nalašč koledar TRIGLAVSKI NARODNI PARK. Jesen na Vršiču, Triglav, pogled na rajdo gora od Montaža do Gamsovca itd. Za vsak mesec po ena velika fotografija, ki jo dopolnjujejo po dve ali tri manjše; kako pozimi na saneh vozijo v dolino seno, kako cepijo skodle ... Na koncu pa je z jedrnato besedo predstavljen Triglavski narodni park, tudi v angleškem jeziku, tako da je kot nalašč za poklon v tujino. »Narodni park je moj, tvoj, naš in vaš. Poma-gajmo ohraniti lepote še za otroke«, piše na koncu. Tudi s takimi koledarji opravljamo to nalogo. Cena je 145.000 din.
Koledarjev žal ni mogoče kupiti v knjigarnah, potruditi se je potrebno na planinsko društvo. V Ljubljani v pisarno PD Ljubljana Matica, na Miklošičevo 17. Če pa bi jih radi večjo količino (možen je seveda tudi natis »firme«, poseben popust za večja naročila in podobno) ali sprejem po pošti, pa se je najbolje oglasiti kar v ekonomatu PZS na Dvoržakovi 9 (312-553). Velja pa pohiteti: kmalu bodo spet nove cene, zaloga gre h koncu in ponatis (še) ni predviden.
FRANCI SAVENC
Vršac nad Zadnjico
Zdi se človeku, da bi zalučil kamen v bresdno.
Z vrha skoraj ni mogoče gledati stoje podse.
Legla sva na trebuh, da sva gledala v neznansko
globočino pod seboj V Zadnjico ...
dr. Henrik Tuma
Razglednica PD Tolmin
Ob 10-letnici Soškega AO so alpinisti PD Tolmin izdali vizitko - razglednico s perorisbo Vršaca. Odlična upodobitev, ki je delo njihovega člana Tomeka Rovščeka. Za sedaj je vizitko mogoče dobiti le v pisarni PD Tolmin in še to le ob petkih med 18. in 20. uro. Decembra bodo v Tolminu pripravili še razstavo, v tem znamenju bo tudi Zbor posoških alpinistov na planini Razor, so pa tudi organizatorji zbora primorskih alpinistov, ki bo v Tolminu. In še pred koncem zime se odpravljajo v Afriko, na Mt. Kenijo.
Sporočili iz Himalaje
Kot so sporočili po telefonu člani zagrebške odprave Everest '89, v kateri so tudi slovenski alpinisti, so se vrnili v Katmandu v četrtek. Vsi so zdravi in se dobro počutijo, domov se bodo vrnili v predvidenem roku, torej v petek 27. oktobra okoli 14. ure (z letalom KLM, ki prileti iz Amsterdama) na zagrebško letališče. Na vrh Everesta (8848 m) kljub vsem naporom niso prišli. Po smeri, ki je znana kot Veliki ozebnik, so dosegli višino okoli 8000 m.
In še prijetnejša novica. Člani ravenske odprave so se (novica je neuradna, Planinska zveza Slovenije doslej še ni bila obveščena) povzpeli na Gangapurno, prav tako v nepalski Himalaji. Prvenstveno smer, visoko 1550 m, ocenjeno pa TD, 60-75 st., sta v dveh dneh (en dan vmes pa sta morala v steni čakati na izboljšanje vremena) preplezala Rok Kolar in Stanko Mihev.
FRANCI SAVENC
Kitajsko - sovjetsko - ameriška odprava
Prihodnje leto, od 24. februarja do 9. junija, bo v Himalaji spet velika akcija, ki se uradno imenuje Kitajsko – sovjetsko - ameriški vzpon miru na Čomolungmo. Posebej so se sestali v ZDA, da so se domenili (med vzponom na Mt. Rainer) za vrstni red v nazivu in ime vrha. Obveljal je predlog Kitajcev, še posebej ker načrtujejo vzpon prek Severnega sedla in po SV grebenu.
V odpravi bo kar 45 udeležencev, vsaka država jih bo dala po 15, med njimi bo tudi po ena alpinistka. Televizija bo pripravila dva prenosa, enega iz baznega tabora, drugega pa z - vrha. In z vrha se bodo direktno pogovarjali s predsedniki držav. Ameriški je to uradno že potrdil, sovjetski obljubil, kitajska stran pa še ni sporočila, kdo bo njen »predstavnik«. In še ena zanimivost: vse to bodo financirali Američani. (Prihodnje leto bodo namreč v Seatlu Igre dobre volje in ta akcija naj bi bila del njih.).
Reševalna služba v Garvalu
Vse pogostejši obiski Garvalske Himalaje narekujejo čimprejšnjo ustanovitev gorske reševalne službe, ugotavljajo tudi najvišji predstavniki indijskih oblasti. Med obiskovalci, lani jih je bilo samo na področju Šivlinga prek 200, seveda prevladujejo alpinisti in trekerji, zato je gorniških nesreč vedno več.
10 let ekspedicionizma ČSSR
Zgodovina modernega češkoslovaškega ekspedicionizma se je začela pred 20 leti, z vzponom na Nanga Parbat (8125 m). Čeprav je bilo to kar 9 let po prvem pristopu na osemtisočak (Anapurno, Francozi), je šlo kasneje vse mnogo hitreje. Doslej so alpinisti ČSSR organizirali že 40 odprav v najvišja gorstva sveta in kar precej od njih je bilo uspešnih. Jiri Novak, eden od uspešnejših udeležencev in vodja ter odličen propagator ekspedicionizma ČSSR na tujem, je že napovedal knjigo, ki naj bi izšla pri praški založbi Olimpija.
Nesreče v Himalaji
Kako velik je obisk himalajskih gora, najlepše govori podatek, da so samo poljski alpinisti v njih organizirali 122 odprav s 1050 udeleženci. In kar 39 od njih (ali 3,7%) je na njih izgubilo življenje! 15 alpinistov ali 38,5% jih je umrlo zaradi višine in posledic višinske bolezni, 10 pa zaradi plazov.
Še tragičnejši so podatki iz analov japonskega ekspedicionizma. Kar 176 njihovih alpinistov je izgubilo življenje v Himalaji (1952 - 88)! Za njih so bili najbolj usodni plazovi, kar 77 (44%) jih je našlo smrt pod njimi in le 13 (7,5%) jih je ugonobila višina.
EHO povsem spremenjen
Glasilo CS Bolgarske turistične zveze (v njo so vključeni tudi planinci, alpinisti, jamarji ...) tednik EHO se je močno spremenil. Prešli so na ofset tisk in manjši format (poprej so imeli format Dela), izjemno se je popravila kvaliteta ilustracij, ki so vrh tega sedaj praviloma barvne. Le tiste »prave« uredniške politike (manjka namreč nekaj nekdanjih novinarjev), zaradi katere so ta tednik naročali tudi številni alpinisti izven Bolgarije, že nekaj časa ni več.
Glavni očitek sodelavcev je, da prispevke vse pogosteje objavljajo z veliko zamudo, da kvaliteta dogodka sploh ni merilo za prioriteto pri objavah in podobno. Prispevek o vzponu Toma Česna prek S stene Kumbakarne so npr. objavili šele pred tednom dni, čeprav so ga dobili že pred petimi meseci.
Festival gorniškega filma
Prvi vikend v novembru (letos 3. - 5. 11.) je že nekaj let rezerviran za filmski festival. Dogodek opisujejo kot »najpomembnejšo kulturno prireditev« v Banffu (Kanada) in obišče ga tudi po 5000 in več ljudi.
Začelo se je pred 14 leti z enodnevno predstavitvijo alpinističnih filmov. Sedaj je to tridnevno celodnevno dogajanje - od filmskih projekcij, razstav in sejmov, do različnih druženj. Sodi v krog najelitnejših predstavitev gorniškega filma, v krog, kjer so še Trento ameriški Tellurid, Torrelo v Španiji, Hakubi na Japonskem, Autrans v Franciji, švicarski Diableret itd. Le četrtina prijavljenih filmov se uvrsti v tekmovalni program. Letos pa so uvedli še novost - prvič bo moč sodelovati z videom.
Petčlanska žirija, v kateri bo letos »glavna zvezda« Britanec Chris Bonington, bo ločeno ocenjevala scenarije, montažo, fotografijo, ton, glasbo, režijo in produkcijo. Ob tem pa bodo še seminarji: Ali še lahko govorimo o avanturi?, Prihodnost plezalstva, Neokrnjena narava in turizem. Francoskim avtorjem, ki po besedah direktorice Bernadette McDonald že od leta 1980 posebej navdušujejo, so letos namenili elitni večerni termin. Posebnih gostov pa tudi ne bo manjkalo. Udeležbo so že potrdili legendarni Kurt Diemberger, pa ekstremni smučar Sylvain Saudan, prva Američanka na Everestu Sharon Wood, Peter Habeler …
NUŠA PODOBNIK
Na Manaslu za 120.000 šilingov
Avstrijski gorski vodniki pod vodstvom Marcusa Schmucka še naprej organizirajo (tudi) himalajske odprave. Prihodnje leto je na vrsti Manaslu (8156 m), leto kasneje Everest (8848 m) s kitajske strani, potem Nanga Parbat (8125 m), 1993 Makalu (8481 m) itd. Vmes pa seveda še kak treking (ob drugih že klasičnih uslugah). Osnovni delež udeležencev komercialne odprave na Manaslu je 120.000 šilingov. V to so vključene vse osnovne usluge, od prevozov do takse, taborne kuhinje, osebnega nosača ... Osebno opremo, priprave in podobno si bo moral vsak oskrbeti seveda sam. Ob tem pa še 58 dni dopusta, od 10. aprila do 6. junija. Garancije za uspeh seveda ne dajejo.
Skrbijo za obisk tujcev
Ni še tako davno, ko so lahko alpinisti (določenih držav) prihajali v gore SZ kvečjemu na osnovi zamenjave. Sedaj pa deluje že posebna organizacija, ki skrbi za kar največji obisk tujcev; vabijo alpiniste, »skalolaze«, visokogorske turiste in turne smučarje - vseh starosti in usposobljenosti, kot reklamirajo.
Vabijo v Zahodni Kavkaz, v Alibek (1850 m), kjer je Dombaj - Ulgen (4046 m) in njemu podobni vrhovi. Nudijo 7 zimskih in 5 poletnih terminov, po 800 do 1000 rubljev (15 - 20 dni). Tabor Baksan, ki je enako visoko, le da v Kabardino - Balkarski ASSR in tudi drugače podobnega »kalibra«, le z bolj atraktivno ponudbo (npr. Elbrus, najvišji vrh Kavkaza), pa ima le poletno sezono. Bezengi, tabor je 2100 m visoko v Centralnem Kavkazu, nudi:
Dih - Tau (5204 m), Koštan - Tau (5150 m), Šara (5068 m) itd. Možni termini so trije, cene pa spet podobne prejšnjim. Enako velja za Ullu - Tau (2320 m).
Tudi v Pamirju so lepe možnosti. Tabor Barzov (2200 m), 55 km od Dušambeja, odkoder se odhaja na Čimtargo (5487 m), Bodhono (6304 m) in sosednje vrhove ter Artuč (2200 m) v Fanskih gorah (Čimtarga, 5487 m itd.) nudijo 4 oz. 5 terminov po 860 do 1150 rubljev za 15 in 20 dni. V Tien Šanu so stroškovno enake možnosti v Ala - Arči (2100 m) z blizu 5000 m visokimi vrhovi. So tudi možnosti »ekspedicijskega karakterja«. Poskus vzpona na najvišji vrh SZ Pik Komunizma (7495 m) ali Pik Korženevske (7105 m) nudijo za 1600 rabljev (vključen je prevoz s helikopterjem, 26 - 28 dni), na Leninov vrh (7134 m) pa celo samo za 884 rabljev.
F. S.
2500 km po himalajskih poteh
Avstrijka Gertruda Neumuller si je letos privoščila najdaljši treking, poročajo iz Katmanduja. Iz prestolnice Nepala je v petih tednih prehodila pot do tibetanskega jezera Nam. Na poti je kar šestkrat prešla višino 5000 m (rekord je dosegla na sedlu, visokem 5300 m), ves čas pa je sama nosila nahrbtnik, težak 35 kg.
Lešnikova in Zoričeva v Avstriji
Marjeta Lešnik in Mira Zorič (obe AO Impol) sta v Rotwandu v Avstriji ponovili smer Zemeljski strahovi, ki je visoka 300 metrov, ocena pa je VI.
V Brunntalu pa sta 14. t. m. splezali markantno smer Mini Philipp - Flamm. 200 metrov visoka smer je značilna po zahtevnih počeh in zajedah, ki so slabo opremljene s klini za varovanje. Končuje pa se s 5 metrov veliko streho, v kateri so svedrovci precej narazen. Ocena te smeri je VI, A2 in A3, verjetno pa gre za prvo žensko ponovitev.
Iz Karakoruma malo novic
O letošnji sezoni v Karakorumu še zdaj ni prav veliko podatkov o tem, koliko so bile uspešne letošnje alpinistične odprave. Vsekakor drži, da do srede julija še noben ni stal na vrhu dragega najvišjega vrha na svetu, 8611 metrov visokega K2. Vemo, da je japonska odprava uspešno zaključila vzpon na Gašerbrum I (8068 m), toda pri tem se je ponesrečil en nepalski član, ki so ga imeli s seboj. Štirje avstrijski alpinisti so imeli veliko sreče, saj jih je zajel velik plaz, na srečo brez velikih poškodb. Enega od teh štirih so kljub temu morali transportirati v Skardu s helikopterjem.
Uspešne so bile tudi alpinistke, saj je angleška ženska odprava, kateri je bila priključena tudi Poljakinja Wanda Rutkiewicz, dosegla vrh Gašebruma II (8035 m). Na vrhu sta bili 12. julija (v juniju je bilo veliko slabega vremena s sneženjem in plazovi) Rhona Lampard in Wanda Rutkiewicz. Poljakinja se je moštvu pridružila v zadnjem trenutku, saj je dobila ponudbo nemške televizije, da zanjo posname ta vzpon.
JV steber Nupsteja trd oreh!
Leta 1986 sta Američana Jeff Lowe in Mark Twight imela v JV stebru Nupsteja (7855 m) izredno težko plezanje (5.10 in A4). Tehnično najzahtevnejši del sta že preplezala, čeprav tudi preostali del ni lahek. Potem sta se morala zaradi slabega vremena vrniti. Naslednjič sta poskusila že pozimi, pa sta prav tako dosegla približno isto višino.
Letošnjo pomlad sta bili v steni dve navezi, ki sta nazadnje združili svoje moči. Italijana Enrico Rosso in Kurt Walde ter Kanadčana Jim Elsinger in Peter Abril so dosegli vrh stebra, 6900 metrov visoko. Italijana sta se potem obrnila, medtem ko sta Kanadčana še nadaljevala kakšnih 200 metrov, potem pa sta morala zaradi spremembe vremena vzpon zaključiti. Vsi štirje so za sestop uporabili Angleško smer. Tudi oni poročajo o velikih težavah v skali (do VII), vsi štirje pa so plezali v alpskem stilu. Vrh stebra so dosegli v šestih dneh plezanja (od 7. do 12. maja). Kanadčanoma je do vrha ostalo še 700 metrov stene, ki pa ponuja zahtevno kombinirano plezanje. Torej še en zahteven cilj v Himalaji.
Alpinistični šoli v BiH
Tradicionalna »sarajevska alpinistična šola«, ki jo tudi letos vodi Rašid Mulahusič, se je začela 7. t. m. in bo trajala štiri vikende. Udeleženci se bodo zbirali v domu Slaviša Vajner - Čiča, razdeljeni bodo v dve skupini, na začetniški in nadaljevalni del, vadili pa bodo v stenah Romanije. Prispevek po udeležencu je 300.000 din.
Začela se je tudi AŠ Alpinstičnega kluba Dilber - Stjepanovič iz Zenice. Bo nekoliko cenejša (200.000 din), toda za sedaj je zagotovljen le nadaljevalni del za tiste, ki so bili spomladi v začetniškem. Vodja je Edin Durmo.
O tem, kako bodo alpinisti BiH proslavili 60-letnico organiziranega alpinizma, pa še ni nobene novice. Ramo Kolar v Oslobodjenju poziva, naj bi pripravili vsaj zbor alpinistov ali pa npr. razgovor na temo Kam gre BiH alpinizem ... Komisija za alpinizem PZ BiH pa še vedno molči.